Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


30.08.2018

Riko Vranc

Predsednik letalskega in navtičnega društva Pegaz iz Maribora Riko Vranc dobro ve, katere so skrivnosti in sladkosti letenja s toplozračnimi baloni. S kakšnimi predpisi je letenje z baloni urejeno danes in kje so za balonarje najlepši razgledi? Tudi o tem v Nočnem pogovoru. Rika Vranca je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.


29.08.2018

Jaša Mrevlje – Pollak

Slikar in performer, ki v našo vizualno občutljivost dreza z večmedijskimi postavitvami. Čeprav mu ta beseda ne leži, ker lahko zveni pretenciozno. Včasih kdo njegove projekte zaradi kaotičnega ozračja razume kot odraz njegovega lastnega kaosa. V resnici pa so rezultat zelo strukturiranega procesa in včasih skupinskega dela, sodelovanja. Umetnik, ki se ga lepota sveta močno dotakne. A z umetnostjo ne želi igrati na naša čustva. Nas očarati. To bi bilo prelahko. Ustvariti kaos, ki ima strukturo, ritem, mnoge plasti. Jaša Mrevlje-Pollak – nočni gost Nade Vodušek.


27.08.2018

Zgodbe iz časa socializma

Predstavniki mlajših generacij, ki nismo živeli v času Jugoslavije, imamo glede življenja v socializmu precej nejasno podobo. Po eni strani so tu zgodbe o tem kako so vsi imeli službo in streho nad glavo, kako so mladi s ponosom prepevali ‘Lepo je v naši domovini biti mlad’ in kako so si vsi pomagali med seboj. Po drugi strani pa je mnogo kritik na račun zapletov z birokracijo, strogo cenzuro in nadzorom partije. Lea Ogrin vas vabi, da se ji preko telefonov pridružite v noči z nedelje na ponedeljek in delite z nami svoje najbolj žive spomine na čas socializma ter tako pomagate orisati življenje v Jugoslaviji tistim, ki ga niso doživeli.


26.08.2018

Timotej Kosovinc

Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše instrumente in zasedbe: od solističnih instrumentov do velikega simfoničnega orkestra in v svojih delih na edinstven način povezuje dva danes pogosto nasprotujoča si pola v glasbi: klasično glasbo in popularno glasbo. Sam pravi:


25.08.2018

Jurij Bizjak

Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat obiskal “sveto deželo”, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. Razmišlja o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem. Z njim se pogovarja Andrej Šavko.


24.08.2018

Janez Meden in Robert Čuk

Če ste mislili, da zna z motorno žago rokovati vsak, se motite. Motorna žaga je statistično gledano najbolj nevarno orodje, delo v gozdu pa spada med najbolj nevarne poklice pri nas. Kako ugotoviti, kdo je pri tem delu najboljši? Kdo najhitreje sestavi in razstavi motorno žago? Kdo najhitreje oklesti drevo? Kako oboje povezati v športno disciplino? Vse to bosta pojasnila Robert Čuk, evropski prvak in Janez Meden, tretji na svetu na tekmovanja gozdnih delavcev. Previdno in z varne razdalje ju bo opazoval voditelj Jure K. Čokl.


23.08.2018

Blaž Švab

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


22.08.2018

Nenad Jelesijević

Raziskovati in kritično premišljevati sodobne scenske umetnosti ali jih uprizarjati zanj ni dilema. Dela oboje. Ker je utelešenje kritike možno le v telesu tistega, ki udejanja, torej performerja? Z Lano Zdravković od leta 1999 deluje v tandemu Kitch, ki ustvarja kritične, konceptuane performanse. In če je pozicija performiranja vedno subjektivna, ali jo je mogoče kritično objektivno opazovati? Kako teoretik misli sebe kot performerja? Nedavno je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla njegova knjiga Performans-kritika – Zasuk v odpravo umetnosti. Knjiga, ki – kot pravi v spremni besedi Blaž Lukan – nenehno premišljuje samo sebe. Teoretik in performer Nenad Jelesijević, nočni gost Nade Vodušek.


20.08.2018

Sabrina Zavšek

V prvih urah ponedeljkove noči bo z nami mlada obetavna pevka Sabrina Zavšek. Svojo pevsko pot je začela z zmago na več mladinskih pevskih tekmovanjih, pozneje pa jo je nadgradila tudi z več osvojenimi nagradami v tujini. V zadnjem obdobju se Sabrina uveljavlja kot samostojna avtorica, skladateljica in tekstopiska, ki sodeluje tudi z najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene.


19.08.2018

Dr. Uroš Grilc

Polhov doživljajski park in Pot pastirskih škratov na Krvavcu, turistični novosti za otroke in družine, sta tesno povezani z Urošem Grilcem. Po letih različnih uradniških in funkcionarskih položajev, med drugim je bil tudi minister za kulturo, ga je pot ponesla v svet zanimive ustvarjalnosti in kreativnosti. Zakaj prav pravljični in doživljajski svet za otroke? Kaj ga navdušuje pri Cankarju, zakaj je zagledan v knjigo in kaj ga navdušuje v glasbi? Ta in druga vprašanja za dr.Uroša Grilca, nočnega gosta.


18.08.2018

Nava Vardjan, Pina Hu, Katyush Manakai

V vasi Barka pri Vremskem Britofu, v kraju z manj kot 100 prebivalci v Občini Divača, je doma Zavod Dobra pot. Ustanovili so ga prijatelj, ki so Ljubljano zamenjali za življenje v Brkinih, se tja preselili in se s prostovoljstvom vključili v zanje novo okolje. O življenju v brkinski vasi, primerjavah z urbanim vrvežem, vrednotah, prijateljstvu, prostovoljstvu in delu se bomo v tokratnem Nočnem obisku pogovarjali z delom druščine, ki ustvarja Zavod Dobra pot. Janji Novoselc se bodo v studiu pridružile Nava Vardjan, Pina Hu in Katyush Manakai.


17.08.2018

Iščemo najboljše slovenske šale

Pravijo, da je smeh pol zdravja in to noč bomo skrbeli za zdravje. Vabimo vas, drage poslušalke in poslušalci, da se nam pridružite preko telefonske linije in z nami delite vice, šale in prigode, ki so vas najbolj nasmejale. Se še spomnite čemu ste se smejali kot otroci? Kaj pa vas nasmeje danes? Pridružite se pogovoru v oddaji Nočni obisk in skupaj bomo pozdravili nov dan – nasmejani.


16.08.2018

Lojzka Bratuša in Polde Dolenc

Veteranska tekača Lojzka Bratuša in Polde Dolenc kljub letom požirata kilometre na mednarodnih maratonih in gorskih tekih ter pobirata priznanja. Veliko je njunih tekaških podvigov in dogodivščin. V pomen športnega načina življenja nikakor ne dvomita. Pred mikrofon ju je povabil Bratko Zavrtnik.


15.08.2018

Klepet z Mojco

Praznik je kot naročen za nočno druženje, pa ravno to noč se bo tudi precej ohladilo, napovedujejo vremenoslovci. Napolnite svoj telefon, voditeljica Mojca vas vabi h klepetu ali vsaj k poslušanju – sedem minut čez polnoč.


13.08.2018

Niko Karo

Niko Karo je ime, ki stoji za mnogimi vizualnimi izdelki priljubljenih skladb pri nas. Gre za ustvarjalca, ki kreira ne samo v glavi, ampak s kamero na zaslone gledalcev prenese tudi sporočilo glasbenih izvajalcev. Svoje režiserske in snemalčeve izkušnje krepi tudi v naši hiši. Kako nastaja in koliko dela je potrebnega v pred in post produkciji videospota nam bo med drugim zaupal nocojšnji gost, Niko Karo, ki ga je na klepet povabil Sandi Horvat.


12.08.2018

Andreja Palatinus

Nočna gostja, Andreja Palatinus, zase pravi, da je zasanjana znanstvenica, ki je že od malih nog čutila, da je varstvo okolja in narave njen poklic. Med študijem varstva okolja v Novi Gorici je združila svoji dve najljubši temi – ravnanje z odpadki in ekologijo morja. Tako se zdaj že dobro desetletje ukvarja z analizo odpadkov v morju in je v okviru tega aktivna na številnih področjih, povezuje pa se z raziskovalci po vsem svetu. O obali, morju, odpadkih, prihodnosti, ki jo soustvarjamo, akciji Čista Obala in še marsičem drugem bo spregovorila v prvih minutah nedelje. Andrejo Palatinus je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


11.08.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.08.2018

Pesnica in pisateljica Maja Munih

Svojo prvo zgodbo je napisala pri rosnih šestih letih. Za deklico v prvem razredu je bila je nenavadno dolga. Danes 20-letna Maja Munih se tako že od zgodnjih let ukvarja s pisanjem, pesnjenjem in dramaturgijo. S petnajstimi leti je izdala knjigo pesmi Prebujenje, s šestnajstimi pesniško zbirko Ogledujem se v resnici. Zmagala je na natečaju za najboljši roman založbe Smar-team iz Ljubljane z romanom Sanje bolijo drugače. Roman je strokovna komisija ocenila za najboljše delo v kategoriji Dijaki. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad: zlato priznanje JSKD za prozo in poezijo v okviru Roševih dni leta 2012 in 2013, zmagala je na Festivalu otroške poezije Rimaraja leta 2013, dobila je priznanje za finalno pesem Mednarodnega festivala otroške poezije v Novem Sadu leta 2013. Njene pesmi so bile objavljene v oddaji Literarni nokturno na Radiu Slovenija. Življenje sprejema kot izziv in težave, ki jih ima zaradi gibalne oviranosti, uspešno premaguje tudi s študijem medjezikovnega posredovanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O literarnem ustvarjanju in njenem pogledu na invalidnost se bo z mlado pesnico in pisateljico Majo Munih v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.


09.08.2018

Maya Peron

Z Mayo Peron se podajamo na potovanje po Kanadi, Sloveniji in drugih krajih, ki jih je naša gostja že obiskala. Spoznavali bomo nova znanja in vilinske simbole in govorili o odnosih, komunikaciji in prijaznosti, ki dela čudeže. V živo, v besedi in sliki, tudi na https://www.facebook.com/radiomaribor/. Voditelj Robert Zajšek


08.08.2018

Bogomir Dolenc

Preteči 42 maratonov v 42 dneh, se sliši skoraj nemogoče. A prav takega podviga se bo konec meseca lotil gost nocojšnjega Nočnega obiska Bogomir Dolenc. Cilj projekta je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez, ki pomaga otrokom, obolelim za rakom. Projekt bo povezal rekreacijo, šport, gibanje in dobrodelnost. O izzivih, ki jih pred tekača postavlja tovrstni ekstremni podvig in o tem, kako se mu lahko pridružite tudi vi, bomo govorili po polnoči.


Stran 84 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov