Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Kaj imajo skupnega urbani ples, ulično slikanje, glasbeno ustvarjanje in rimana lirika? Gre za elemente Hip-Hop kulture, ki jo goji in razvija tudi ljubljansko društvo GOR. V njihovih prostorih v Rog-u, so dobrodošli breakerji, grafiterji, DJ-ji in raperji. Aktivnosti društva bosta v noči na nedeljo predstavila B-boy in DJ Kranskee in DJ SamSara.
Nočni program bo tokrat vodil Iztok Novak Easy, ki je v goste povabil Small Tokka. Gre za primorskega gangsta raperja, ki svoja besedila začini s kritičnim pogledom na socialne, družbene in politične aktualnosti. Lani je izdal svoj prvi album, zapustil primorske kleti in se z radijskih valov preselil tudi na festivalske odre po Sloveniji.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem klepetu se bomo s Petro Škarja peš odpravili na severno romarsko pot, od Camino del Norte do Santiaga de Compostela. Petra se je avgusta tja odpravila že drugič. Fizično je bila zanjo dokaj enostavna, zato je imela več časa za razmišljanje, opazovanje, spoznavanje same sebe, pokrajine in ljudi. Gostil jo bo Robert Zajšek.
Ko se bomo z nocojšnjim gostom zapeljali po širokih avenijah Los Angelesa v Hollywood, se bomo med drugim nostalgično vprašali, ali se bo zlata doba hollywoodske kinematografije še kdaj vrnila. Na Nočni obisk prihaja Igor Korošec. V Los Angelesu živi in dela že 18 let. Bil je barman, notar, nepremičninar, agent, režiser. Ves čas pa tudi igralec. Njegovi liki največkrat ne preživijo. Toliko bolj je zato vesel ene od svojih zadnjih vlog. Čeprav je upodobil ritoliznika, kot sam pravi, in fanatika s karakterjem podlasice, njegov lik Gottlob v priljubljeni fantazijski seriji Grimm ni deležen bridkega konca. Igor Korošec bo o svoji življenjski in igralski poti, ki ga je iz Mlake pri Kranju preko Moskve vodila vse do Hollywooda, govoril nocoj po polnoči. Na nočni radijski klepet ga je povabil Iztok Konc.
Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Pisatelja in umetnostnega zgodovinarja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, dokončno pa je Charneya pri nas zadržala Kamničanka. Zdaj študente uči pisanja dobrih zgodb, v svojem prostem času pa odkriva našo domačo kulinariko in promovira lepote Slovenije. Zakaj meni, da smo Slovenci preveč skromni in premalo ponosni na svojo državo, bo povedal v noči iz nedelje na ponedeljek.
V prvih minutah nedelje bomo raziskovali zemeljsko površje in razgibanost pokrajin- Od Himalaje do Dovžanove soteske. Slednja je dr. Ireni Mrak, geografinji, alpinistki, navdušeni geomorfologinji in predavateljici še posebej domača in ljuba. Kako poteka raziskovanje ledenikov in delo na visoki nadmorski višini, kako turizem in drugi dejavniki vplivajo na zemljino površje, kakšni so spomini na številne alpinistične odprave, katerih del je bila – od Andov prek Nove Zelandije do Karakoruma, geološko izredno aktivnega in najbolj ledeniškega dela sveta izven polarnih območij? Na vsa ta vprašanja bo dr. Irena Mrak odgovarjala kmalu po polnoči. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk v koprski studio prihajata sestri, plesni koreografinji južnoafriških korenin, Fiona in Gaynor Johnson. Obe izredno energični, pozitivni, predvsem pa že od malih nog povezani z glasbo in s plesom. Prva je ustanoviteljica priljubljene plesne šole Fiona v Kopru, med drugim večkratna državna prvakinja v show plesih in stepu, zadnja leta pa se udejstvuje kot športna direktorica mednarodne plesne zveze IDO (International dance organization). Tudi Gaynor je zabeležila številne odlične rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi naslov evropske in svetovne prvakinje, tako v solo kot skupinskih disciplinah, prav nič tuji pa ji niso niti gledališki in glasbeni odri. V omenjeni plesni šoli svoje znanje z navdušenjem, ki ga začuti prav vsak, posreduje naprej kot plesna učiteljica in koreografinja. Svoji zgodbi, razmišljanja in načrte bosta nekaj minut čez polnoč razkrili voditeljici Aniti Urbančič.
Da je Slovenija svetovna velesila v plezanju, ni potrebno posebej poudarjati, kar se ne kaže le v uspehih naše članske vrste, ampak tudi v dosežkih novonastale slovenske paraplezalne reprezentance. Za zdaj skromna ekipa se zaradi posebnih pogojev, ki nastajajo zaradi omejenosti plezalcev, srečuje s svojevrstnimi pogoji dela, ki jih bosta predstavila selektor Jurij Ravnik in paraplezalec Gregor Selak, ki je nekaj let nazaj izvedel, da je zbolel za multiplo sklerozo. O tem, da bolezensko stanje ali omejitev zaradi invalidnosti nista razloga, da ne bi dosegali vrhunskih športnih rezultatov, bomo govorili po polnoči.
V bližini Maribora stoji v vasi Planica nad Framom Turistična kmetija pri Kovačniku. Od tam na obisk v nočni program prihaja Barbara Štern, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na domačiji, ki so jo za goste odprli leta 1981, že od nekdaj radi ustrežejo kulinaričnim okusom. Vsi družinski člani, ki živijo na posestvu, velikem 36 hektarjev, pa se trudijo, da bi se gostje počutili kot doma. Slišali boste torej, kakšno je življenje na kmetiji, kako se je treba potruditi za goste, pa tudi, kako ima vsaka jed in pijača pri njih svojo zgodbo. Prisluhnite zanimivemu klepetu. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.
Si predstavljate, da bi do vas na cesti pristopil modni agent in vam povedal, da bi ravno vaš obraz lahko krasil naslovnico priznane modne revije? Delo modnega agenta v Sloveniji opravlja tudi Tomaž Mihelič. V minulih štirih letih je s pomočjo agencije Immortal Models na svetovni trg mode pomagal že številnim mladim, ki so se želeli preizkusiti v vlogi modela in dobili priložnost sodelovanja s svetovno znanimi modnimi hišami. O svetu, o katerem večina še vedno razmišlja stereotipno, se bo z nočnim gostom pogovarjal Sandi Horvat
Slovenci smo tradicionalno nagnjeni k temu, da se delimo. Naj gre za politiko, šport ali celo povsem vsakdanje stvari. Ena redkih stvari, okoli katere ima večina podobno mnenje, je prometna varnost. O njej le redki najdejo pozitivne besede, velika večina celo meni, da gre za najbolj nevaren segment našega življenja. Ko pridemo do vprašanja kazni, pa se čisto po naše seveda znova delimo. Kaj narediti, da bo žrtev manj? Kakšna je pri tem vloga države in kaj lahko naredimo sami? Kako pomagati žrtvam in njihovim svojcem? Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Štabo, generalnega sekretarja AMZS in predsednika zavoda Varna pot.
Prvo septembrsko nedeljo bomo začeli z zvrhano mero glasbe. Na nočnem obisku se bo voditelju Juretu Čepinu pridružil Gašper Mihelič, član belokranjskega pop-rock tria 2B [dva bé]. V sedmih letih obstoja so izdali dva albuma in nastopili pred najrazličnejšim občinstvom – od Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije do manjših klubov in lokalov. Pogovoru o začetkih skupine, njihovem ustvarjanju, glasbenem sodelovanju in slovenski glasbeni sceni nasploh prisluhnite nekaj minut po polnoči!
Študent Višje strokovne šole za oblikovanje materialov v Sežani, Martin Markežič iz Trsta, bo z voditeljico Barbara Čepirlo govoril o posebnih postopkih brušenja dragih okrasnih kamnov ali diamantov, ki jih je spoznaval že kot otrok. Zagnani 22-letni tržaški ustvarjalec je svoje dragulje v oblikovanem nakitu že razstavil in z njimi navdušil, v prihodnje pa namerava po znanje in izkušnje še v Nemčijo.
Na obisk prihaja človek, ki ustvarjalno krmari med glasbo in gledališčem. Nič nenavadnega pravzaprav – vsak koncert, vsaka plošča imata svojo dramaturgijo, in le redke gledališke uprizoritve se zgodijo brez muzike. Večina ga najbrž pozna kot basista skupine Katalena. Glasbene poznavalce in sladokusce pa navdušuje tudi njegova zasedba The Puzzled, ki je pred tremi leti izdala prvenec Bad Times For Bedtime Stories. Raziskovalec glasbeni poljan se tudi kot direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani ne boji tveganih odkrivanj novih pokrajin. Tibor Mihelič Syed bo nočni gost Nade Vodušek.
Počitnice, ki so bile za marsikoga polne doživetij in prijetnih druženj s prijatelji, se končujejo. Zveza prijateljev mladine Maribor je skupaj s koodinatorji dejavnosti za otroke in mladino, pa tudi številnimi prostovoljci, pripravila in izvedla pester počitniški program. Kaj vse so počenjali, boste izvedeli v pogovoru s koordinatoricama dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Kornelijo Kaurin in Tadejo Dobaj takoj po polnoči. Gostila ju bo Darinka Čobec.
Živimo v času, ko se vprašanje, ali pride skozi življenje bolje tisti, ki je pametnejši, ali tisti, ki je iznajdljivejši, poraja samo od sebe. Ali je pomembnejše znanje, ali so zdaj v ospredju druge sposobnosti? Koliko nam danes pri reševanju problemov in pri prilagajanju na različne življenjske situacije lahko pomaga inteligentnost? Morda pa gre le za dve plati iste medalje. V studio nočnega programa prihaja psiholog in raziskovalec inteligentnosti Iztok Žilavec. Le kaj poreče na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da je razlika med genialnostjo in neumnostjo le v tem, da genialnost ni brezmejna. In kakšen je vaš IQ? Preverite nocoj po polnoči.
Amnesty International je mednarodno gibanje in največja svetovna nevladna organizacija, ki združuje več kot štiri milijone članov in podpornikov po vsem svetu. Njihova vizija je svet, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Za svoja prizadevanja so leta 1977 dobili Nobelovo nagrado za mir. Amnesty International je že skoraj tri desetletja prisoten tudi na slovenskih tleh. V nocojšnjem pogovoru se nam bo na Prvem pridružil član in zaposleni na Amnesty International Slovenije, Blaz Kovač. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.
Na nočni klepet prihaja Polona Čeligoj iz Ilirske Bistrice. Po poklicu je vzgojiteljica. Že od malih nog je predana dobrodelnosti. Burkino Faso je prvič obiskala kot turistka in že takoj po sestopu iz letala je začutila to, na kar so jo nekateri opozarjali: Burkina ti zleze pod kožo. Znova se je tja odpravila v okviru pravične trgovine kot prostovoljka društva Humanitas. Sodeluje s tamkajšnjo organizacijo Kafuli, kar v lokalnem jeziku pomeni ‘združiti se, biti skupaj’. V to državo se rada vrača. Afriško obarvane misli bo Polona delila z voditeljico nočnega programa Jano Samsa.
Neveljaven email naslov
