Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Od drastičnega hiranja, zastoja srca zaradi pomanjkanja hranil in ob le 42-ih kilogramih je danes Suzana Kranjec krasotica, iz katere življenje kipi. Neutrudna učiteljica matematike, ki svoje učence vselej pripelje do srečnega konca, dosledno spoštuje matematične operacije tudi takrat, kadar fermentira zelenjavo iz svojega vrta in peče kruh z drožmi. To je bil edini kruh, po katerem je ni bolel trebuh, ko je bila majhna. Pekla ga je babica. Ko je izvedela, da ima celiakijo, ji je diagnoza rešila življenje. Takrat je začela spoznavati širine fermentacije in brezglutenske prehrane, po vseh teh letih pa je v pripravi takšnih jedi postala kraljica. Peka brezglutenskega fermentiranega kruha je njena obsesija. Fermentiranje vsega, kar ji pride pod roke, pa je posebno doživeto sobivanje z drobnoživkami. Vsaj en del noči lahko sobivate skupaj z njenimi mislimi. Vabljeni v ta morda še nepoznani svet, ki pa se samo na daleč zdi zapleten, preveč drugačen, da bi ga okušali. A če ne bi vsaj skušali posnemati takšen način življenja tudi tisti, ki omejitev pri prehranjevanju nimamo, bi lahko zelo veliko zamudili.
Nocoj malo po polnoči se nam bo v studiu Prvega pridružil vizualni umetnik Miran Mohar, ki deluje na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja in gledališke scenografije, sicer pa je član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slovenishe Kunst, grafično-oblikovalskega studia Novi Kolektivizem ter gledališča sester Scipion Nasice. Pridružite se nam pri klepetu o njegovi umetniški poti, razburljivih in kontroverznih akcijah, s katerimi so člani NSK radi provocirali domačo in tujo javnost, o potovanjih in razstavah po vsem svetu in še marsičem. V oddajo Nočni obisk ga je povabila voditeljica Višnja Fičor.
Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.
Od četrtega leta je plesala. Ples je bil središče njenega sveta. »Show dance« in skupina Fever so obvladovali njo in njeno celo bit. Potem se je zgodilo snemanje njihovega nastopa in takrat jo je oder zasvojil še iz druge strani. Ne kot performerko, ampak kot producentko. Zdaj je Alenka Krč že dolgo poznana kot ženska, ki je povezana s svetom filma, televizijskih serij in oglasov, saj v svoji kasting agenciji za naročnike išče obraze, ki bodo statirali ali odigrali vidnejše vloge. Njeni prepoznavni dredi, ki zavzemajo tri četrtine njenega telesa, pa ne vzbujajo občutka, da je Alenka le zelo samosvoja, uporniška. Ko jo pobliže spoznaš, izveš, da je sila disciplinirana, topla in kolektivna individualistka. Z nami bo po polnoči, k poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Vrt brez prekopavanja, zastirka, kompost, akademija vrtnarjenja, kompostno stranišče, gozdni vrt, permakultura, celostno načrtovanje posestev, celostni pogled. Vse našteto je divji nomad, strastni zemljan in permakulturni načrtovalec Aljaž Plankl. Aljaž je dolga leta živel kot »moderni hlapec«, potoval po Sloveniji in pri ljudeh oskrboval kmetije…se veliko naučil. Izkustva na mnogih posestvih, kjer je delal brezplačno, v zameno za bivanje in hrano, so ga privedla do kriterijev, kakšna kmetija bo nekoč njegova. In danes jo ima. Na domačiji visoko nad dolino živi v 200 let stari kamniti hiški. Tisto, kar ga najbolj žene, je strast, da bi v naša življenja bolj privabili divjino, saj smo naravo preveč izkrčili, si jo pokorili. »Če želimo še naprej živeti na tem planetu, moramo začeti živeti bolj z naravo, ji dati prednost, se od nje učiti, posnemati njene vzorce in jih preslikavati v svoja življenja, pa ne samo pri pridelavi hrane« pove. Da ne gre res za pračloveka se je voditeljica Vesna Topolovec prepričala, ko ji je Aljaž na vprašanje »brez česa ne bi mogel živeti« odgovoril, brez manga iz tržnice, letalski prevoz. Čeprav ga je hip pred tem opazovala, kako se masti s piškoti, ki so zrasli skoraj na drevesu, bili so kostanjevi. Aljaž bo gost v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Vabljeni k poslušanju ali kot bi rekel Aljaž: Naj raste.
»Erotika je najlepša reč, ki nam jo je podarilo življenje. Je nepogrešljiva začimba, ki je lahko po potrebi tako šokantna kot nežna. Živim tako, da je ne izgubim – da mi je ne zmanjka, da se nikdar ne počutim tako kot pečenka, ki so jo po pomoti cukrali namesto solili. Tudi v trenutkih, ko erotični žar samo še žije, ne neham. Ne žalujem, da je minilo razkošje v travi, bogastvo v roži, ampak pišem dalje.« To je v enem izmed intervjujev izjavila vedno iskrena, brezkompromisna, odločna, odkrita pisateljica, pesnica, nekdanja plesalka in pevka, sploh čustev polna ustvarjalka Barbara Pešut, katere dela bodo polnila prvi dve uri Nočnega programa, ki ga pripravlja Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.
Nočni obisk: Marko Pigac Gost nočnega programa bo Mariborčan Marko Pigac, fotograf, ki želi s svojimi fotografijami obogatiti zgodovino za prihodnje rodove. Pri svojem delu je unikaten, inovativen in razmišlja ter »vidi« zgodbo že v naprej. Njegove fotografije so danes stalnica številnih medijev. Z Robertom Zajškom bosta govorila tudi o blogih, pisanju, spletu, prijateljih, življenjskih načelih in modrostih, tišini, filmu Boter … Prisluhnite po polnoči.
V studiu Prvega se nam bo nekaj minut čez polnoč pridružila Polona Janežič, samozaposlena glasbenica, pianistka, skladateljica in aranžerka, tudi članica Katalene in nekdanje skupine Melodrom. Polona redno s sodeluje s številnimi imeni iz našega glasbenega in gledališkega sveta, pred leti pa se ji je zgodil celo pobeg v literarne vode. Pridružite se nam bo na popotovanju po njeni avtorski glasbi. Spoznajte še eno izmed izjemnih glasbenic in ustvarjalk v našem prostoru. V oddaji Nočni obisk jo bo gostila nočna voditeljica Višnja Fičor.
Nočno listanje po enem izmed romanov odličnega Orphana Pamuka, ki ga nekateri uvrščajo v sam vrh njegove ustvarjalnosti, nas popelje v Turčijo16. stoletja, v skrivnostni svet tedanjega Carigrada in zamršeni svet, o katerem spregovarjajo različni pripovedovalci, ki vsak iz svojega zornega kota pletejo večplastno zgodbo romana, prežeto z vrvenjem vsakdanjega življenja. Ne le ljudje, tudi rastline, živali, predmeti odstirajo tančice sveta in v čarobnem jeziku vodijo bralca skozi zgodbo o umorjenem miniaturistu, enem od mojstrov, poklicanih, da bi iluminiral skrivno knjigo, ki jo je naročil sam sultan. Prisluhnimo njihovim glasovom in dovolimo, da nas premamijo in zapeljejo v branje cele pripovedi. Odlomke je pripravila voditeljica Nada Vodušek, urednica Aida Kurtović pa je izbrala glasbo za nočno potovanje v preteklost.
Presneto, kaj je zdaj to: ali imamo mi poletje, ali ima poletje nas? Nadležna vročina kaže, da nas ima poletje pošteno v pesti in da nas bo še nekaj dni mučilo. Dnevi so presvetljeno žgoči, noči pa zatohle. Ampak če je družba dobra, lahko odmislimo vse to, kar nam ni všeč. In družba bo ob klepetu z Mojco Blažej Cirej osvežujoča. Če ne verjamete, preverite po polnoči na Prvem programu. Mogoče vas bo celo zamikalo, da se pridružite pogovoru. Pogum velja.
Pred petdesetimi leti, 4. avgusta 1972 so člani ilegalne palestinske organizacije Črni september izpeljali teroristični napad na naprave transalpskega naftovoda. Tarča napada so bili rezervoarji surove nafte, ki se nahajajo pri Krmenki, v občini Dolina pri Trstu, kjer skladiščijo nafto, ki jo tankerji izkrcajo v Tržaškem pristanišču in je namenjena v Srednjo Evropo. Odmevna akcija, ki je razburila ne samo lokalno skupnost, ampak tudi svetovno javnost, pa se je v nadaljevanju izkazala za nekakšno predigro: Teroristi so že naslednji mesec med Olimpijado v Münchenu vdrli v olimpijsko vas in vzeli za talce športnike in trenerje izraelske reprezentance. Po 16 urah drame in neuspeli reševalni akciji so teroristi ubili 11 športnikov in trenerjev. O gorečih cisternah skladišča v Trstu, vzrokih in posledicah napada, o času in prostoru, v katerem je prišlo do drzne teroristične akcije, ki se na srečo ni sprevrgla v panevropsko ekološko in gospodarsko katastrofo, se bo v prvi uri nočnega programa RA SLO, ki ga nocoj v Kopru pripravlja voditelj Armando Šturman, pogovarjal s tržaškim novinarjem in publicistom, dolgoletnim urednikom Primorskega dnevnika Vojmirjem Tavčarjem, zgodovinarjem, doktorjem Borutom Klabjanom in doajenom koprskega novinarstva, Borisom Kraljem. Vabljeni k poslušanju …
Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih? V nočnem programu bomo ponudili preplet univerzalne govorice sveta - glasbe - in zanimivih tem. Ena izmed bo ponudila možnost za globlji razmislek, ponudila pa bo s strani stroke tudi prenekatero rešitev - kako se kot posamezniki in kot družba soočiti z vse bolj perečim repertoarjem poletja - ne brezskrbnimi počitnicami, pač pa z vremenskimi neprilikami, kot so poplave, sušna obdobja in vročinski valovi. Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih in kaj storiti, da bo bivanje v vročih poletjih dovolj znosno za vse generacije? K poslušanju vas vabi nočna voditeljica Helena Ajdnik.
V studiu bo energični Mariborčan, ki že več kot 20 let dela v Športnem uredništvu Televizije Slovenija. Poročal je s petih poletnih olimpijskih iger, dveh svetovnih nogometnih prvenstev, enega evropskega nogometnega prvenstva. Gost nočnega programa bo Saša Jerkovič. Voditelj pa Andrej Hofer.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Gregorja Ravnika – slovenskega tenorista, ki se dobro znajde tako v popularnih kot opernih vodah, širšemu občinstvu pa je morda najbolj znan po skladbi Še ko te ni, te imam, s katero je lani na festivalu Slovenske popevke prejel nagrado strokovne žirije. Polega tega pa Gregor ni samo pevec, ampak tudi zobozdravnik. O njegovi bleščeči pevski karieri ter o tem, kako mu uspeva tako uspešno krmariti med zdravstveno stroko in petjem, se bo z njim pogovarjala Višnja Fičor.
Vodovnikova nagrada za dolgoletno ustvarjanje besedil v slovenski glasbi. Staretove nagrade za posebne dosežke Društva pesnikov slovenske glasbe in nagrade z različnih festivalov so samo medijsko opazni dosežki nočnega gosta, ki z izbranimi besedami in stihi bogati zakladnico slovenske domače glasbe. Po življenjski, predvsem pa glasbeni poti bomo to noč vandrali skupaj s piscem besedil Bernardom Miklavcem in voditeljico Lucijo Grm.
Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.
Stopala so naša glavna opora pri hoji in so tako eden najbolj obremenjenih delov našega telesa. V goste smo zato povabili Dejana Tašnerja, doma in v tujini priznanega strokovnjaka, diplomiranega inženirja ortotike in protetike. Se zavedamo, da kvalitetna hoja vpliva tudi na kvaliteto življenja? Z njim se bo pogovarjal Robert Zajšek.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo? Tako z nalivnikom na list papirja namesto na tipkovnici in zaslonu? Kdaj ste nazadnje dobili pismo? Tako, ki ga je poštar dal v nabiralnik, ne da bi pozvonil, saj ni bilo uradno. Kulturo pisanja pisem je zamenjala elektronska pošta, za hitro komunikacijo so v rabi kratka elektronska sporočila. Samo en klik in besede v hipu priletijo do naslovnika. Včasih so pisma potovala dolge dneve in tedne, čas med njimi pa je bil izpolnjen s pričakovanjem in hrepenenjem. Pisma prijateljem, pisma domačim, pisma najdražjim. Po čem sta hrepenela Felicita Koglot in Franc Peric v pismih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja potovala med Aleksandrijo in vasico Bilje? O čem je konec devetnajstega stoletja Friedrich Nietzche pisal pisateljici, filozofinji in psihoanalitičarki Louise Andreas-Salomé? Pa pisma med Silvo Ponikvar in Karlom Destovnikom Kajuhom, ki so se tihotapila med okupirano Ljubljano in partizanskimi gozdovi? Vstopamo v daljna dopisovanja. Obzirno in spoštljivo.
Neveljaven email naslov
