Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
V nočnem programu bo voditelj Zoran Turk v mariborskem studiu gostil popotnico, sicer pravnico Katjo Drnovšek, ki se je nedavno vrnila iz Gruzije. Pobliže nam bo predstavila to zanimivo in še precej neraziskano obmorsko državico v Vzhodni Evropi, deželo mnogih naravnih lepot in gostoljubnih ljudi.
Deževno septembrsko sredo začenjamo z obilico sonca in s tropskim podnebjem. Na nočni obisk prihaja nogometni navdušenec Luka Jesih, ki je pred sedmimi leti, ko se je udeležil svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški Republiki, spoznal, da si bolj kot karkoli drugega želi potovati po svetu. Od takrat je prepotoval številne eksotične destinacije v Afriki in Aziji, povsem pa se je zaljubil v Južno in Srednjo Ameriko. Izkušnje s svojih potovanj bo po polnoči delil z voditeljem Juretom Čepinom.
Ko sta se pred šestimi leti spoznali, nobena od njiju ni bila prav nadušena nad drugo. A od takrat, ko sta Natja Levec in Mariša Jagodič prvič skupaj stopili na oder, sta postali neločljiva dvojica. Njuna prva predstava je bila Snežna kraljica, izkušnje pa sta nabirali ne le v predstavah, temveč tudi v glavnih vlogah muziklov Company, Pepelka in Annie. Pravita, da so glasba, petje in ples nepogrešljiv del njunega vsakdana, delček vsega pa boste lahko slišali tudi v nočnem programu v prvih urah novega tedna, v katerih bosta Natja in Mariša poklepetali z voditeljico Tadejo Bizilj pa tudi zapeli in se vživeli v različne vloge.
Prvotna domovina plumerije je Srednja Amerika, danes je ta tropska rastlina razširjena po vsem svetu. Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmičevja, ki cvetijo v različnih barvah in oblikah, odlikuje jih močan in edinstven vonj. Ljubitelji teh eksotičnih rastlin se povezujejo tudi v Sloveniji, med njimi je Vik Kovačec, ki bo razril skrivnosti o vzgoji in negi teh rastlin tudi pri nas.
Pregovora, da ima mornarski kruh sedem skorij, ne bo pozabil niti nocojšnji gost. Kapitan dolge plovbe, Marjan Gorup iz Šmarij pri Sežani, je v 40 letih potovanja po morjih doživel že vse mogoče, od eksotičnega življenja, plovbe, do poveljevanja na tovornih in luksuznih potniških ladjah. Bil je še v tisti generaciji pomorcev Srednje pomorske šole v Piranu, ki so strokovno teorijo lahko preizkusili med dveletnim pripravništvom na Splošni plovbi in se zapisali med izkušene navtike. Življenje in delo morjeplovcev, romantika in prihodnost poklica bodo iztočnice nočnega obiska.
Zakaj je navijanje za nogometno moštvo tako privlačno, da se navijači največjih klubov združujejo v skupine tudi izven držav, v katerih ti klubi igrajo? Zakaj je podpora moštvu lahko način življenja? Kaj pomeni biti del nečesa, kar postaja bolj podobno religiji kot navijanju za kolektivni šport? Morda to, da nikoli ne hodiš sam? Takoj po polnoči se bodo v studiu voditelju Juretu K. Čoklu pridružili Tomaž Račič, predsednik in člani navijaške skupine nogometnega kluba Liverpool iz Slovenije!
Dvajset let mineva od ustanovitve Kinološkega društva za reševalne pse – REPS Maribor; v dveh desetletjih so izšolali več generacij psov in vodnikov, sodelovali pri mnogih reševalnih akcijah in našli številne pogrešane osebe. In znova se potrjuje rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, meni Darinka Lečnik Urbancl, vodja intervencijske enote REPS Maribor, ki bo gostja po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Svoboda, dopust, dogodivščine, sanje. Asociacije, ki so jih na ljubljanskih ulicah povedali mimoidoči, ko smo jih vprašali, na kaj najprej pomislijo ob besedi letenje. Kakšen pa bo odgovor Boruta Podgorška, gosta nocojšnjega Nočnega obiska? Želja, da bi pilotiral bojno letalo, se je razblinila za vrati naborne komisije. Vendar se mu je pot do letalstva, ki mu je pod kožo zlezlo že v času študija na Strojni fakulteti, vseeno odprla. Danes je novinar, obiskovalec največjih letalskih sejmov, ustanovitelj in lastnik portala Sierra5.net in ne nazadnje potnik v letalih, ki letijo v najbolj vznemirljive kotičke sveta. Z Borutom Podgorškom bomo noč s torka na sredo preživeli visoko. Njegov sopotnik bo tokrat Iztok Konc.
Kakovost vina najbolje pozna sommelier, kakovost kave pa »q-grader«. In prav tako kot velja, da pri vinu lahko poiščemo skladnost s hrano, enako velja za kombiniranje kave s hrano. S pomočjo Tomaža Zajelšnika in Alexandra Niña Ruiza, ki delata v svoji butični prodajalni kave, bomo spoznavali še neodkriti potencial tega črnega napitka in prepoznavali neskončne nianse njenih okusov, na katere na svoj način vpliva prav vsak člen v verigi na poti iz plantaže do skodelice. Pridružite se nam v ponedeljek po polnoči!
Taras Birsa, višji policijski inšpektor, se loti raziskovanja umorov na Gorenjskem. Prvo, obglavljeno žrtev mlade ženske, najdejo na obrežju Bohinjskega jezera. Članek iz črne kronike? Ne – Taras je glavna oseba Jezera, kriminalnega romana, ki bo doživel tudi televizijsko podobo. Nočni gost Darje Groznik bo avtor romana Jezero, Tadej Golob, pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist. Eno od njenih vprašanj pa prav gotovo: ali se mu že poraja kriminalistični zaplet, ki ga bo v prihodnjem romanu spet reševal inšpektor Taras. Idej iz vsakodnevne črne kronike zagotovo ne manjka.
Veliko je ljudi, ki se na kolesu vozijo v službo, še več je tistih, ki se z njim rekreirajo in se z drugimi primerjajo na tekmah, nekaterim je vrtenje pedal celo poklic, najboljšim tudi dober zaslužek. Nekaj pa je tudi ljudi, ki jih ne zanimajo slava, medalje in denar, saj na kolesu iščejo skrajne meje vzdržljivosti svojega telesa in uma – pravijo jim ekstremni kolesarji. Potem ko je lani počez prekolesaril Ameriko, pred kratkim pa podolgem še Japonsko, ni nobenega dvoma, da mednje spada tudi Andrej Zaman, ki bo svoje kolesarske avanture, katerih skrajni domet je dirka okoli sveta, predstavil v tokratnem nočnem pogovoru. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.
Od ustvarjalca alternativnega gledališča, dramaturga, umetniškega vodje festivala Exodos, gledališkega kritika, publicista, sekretarja Nacionalnega sveta za kulturo in še kaj, do direktorja uspešnega javnega zavoda. Iz zapuščene ljubljanske kinodvorane je z ekipo ustvaril živo in živahno prizorišče, na katerem lepo premešana publika uživa na gosto posejanih dogodkih. Center urbane kulture Kino Šiška vodi od leta 2009. Živi dvojno življenje: urbano v Ljubljani in podeželsko v Markovcu v Loški dolini, kjer domuje in obdeluje zemljo. Promotor mestne kulture in ruralec v eni osebi – oboje počne z velikim veseljem. Simona Karduma je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na celjskem Starem gradu so nedavno odprli stalno razstavo mučilnih naprav iz obdobja od 16. do 18. stoletja Teater groze. Razstavo spremlja tudi dvojezična zloženka, ki skozi besedilo obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike. Po razstavi nas bo popeljal avtor te razstave, zgodovinar, znanstvenik svetnik Inštituta za novejšo zgodovino in strokovnjak za novoveško kazensko pravo dr. Andrej Studen, ki je tudi raziskovalec številnih marginalnih skupin in prezrtih zgodovinskih vprašanj. Razložil bo tudi zgodovinsko ozadje obdobja, ki ga je zaznamovalo strašno in okrutno nasilje nad človeškim telesom. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Nataša Mikelj živi v vasici v Lipniški dolini pod Jelovico. Doma imajo majhno kmetijo s kozami, racami, kokošmi in velikim sadovnjakom. Pravi, da ji prav življenje z naravo in v naravi daje vedno novo energijo, moč in ideje. Natašo pot v službo vsako jutro pripelje v Radovljico. Tam že drugi mandat vodi lokalno turistično organizacijo, pri kateri so letošnje poletje zabeležili odličen turistični obisk. Zdi se, da ima Nataša Mikelj turizem zapisan že v svojih genih. O službi, domu in družini, pa o potovanjih in najljubših hobijih bomo z Natašo Mikelj govorili nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Minuli petek so se za mnoge osnovnošolce in dijake znova odprla šolska vrata. Mnogi od njih so prvič stopili v novo okolje, kar zna biti včasih tudi malce naporno in stresno. Ne samo za otroke, ampak tudi za njihove starše. Pri premagovanju tovrstnih izzivov in ostalimi težavami skušajo mladim pomagati tudi pri društvu Center za pomoč mladim Ljubljani. Z vodjo svetovalnice in treninga asertivnosti v društvu, univ. dipl. socialno delavko in psihoterapevtko realitetne terapije, Andrejo Romih, se bomo med drugim pogovarjali o tem, kako pomagati in svetovati mladim, ki se iz takih in drugačnih razlogov v šolskem okolju počutijo utesnjeni in nesprejeti. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Zbiranje zagonskih sredstev prek množičnega financiranja je tudi v slovenskem start-up okolju dobro znana praksa, manj poznani pa so morda primeri, ko podjetja sredstva za zagon zbirajo na nov način, ki bazira na kriptovalutah in je poznan pod kratico ICO – initial coin offering oz. prva javna ponudba kovancev. Prav na tak način je sredstva v vrednosti 8,95 milijona dolarjev oz. 2087 bitcoinov zbrala slovenska ekipa Hive Project. Njihova poslovna ideja je platforma za faktoring, torej za prodajo in odkup terjatev za srednja in mala podjetja, tako s tradicionalnimi kot tudi kriptovalutami. Ana Skrt se bo s člani ekipe pogovarjala o zagonu in delovanju platforme, nenavadnem izboru komunikacijskih kanalov za promocijo in o svetu kriptovalut. Prisluhnite jim kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hitra in poceni proizvodnja modnih oblačil je druga najbolj umazana industrija, takoj za naftno, pravijo okoljevarstveniki. Moda je zapleten posel, ki vključuje gojenje in proizvodnjo surovin, proizvodnjo tekstila, šivanje in konstrukcijo oblačil, dolge in raznolike dobavne verige, prodajo na drobno in na koncu še ogromne količine tekstilnih odpadkov. Tega se zaveda tudi ekipa, ki stoji za projektom Shirting. Shirting se je začel leta 2014 kot družbeno odgovoren modni projekt, ki bazira na počasni in socialno odgovorni modi. Danes, po osmih edicijah prerašča v model oblačenja, način življenjskega sloga in bivanja. Slovenski in tuji modni oblikovalci oblikujejo unikatne srajce, ki si jih lahko sposodi kdorkoli, jih nosi 10 dni in nato preda novemu uporabniku. Več o tem, kako lahko bolj trajnostno živimo, ne da bi se odpovedali smislu za modo, nam bosta po polnoči razložili modni oblikovalki Elena Fajt in Lucija Jankovec iz ekipe Shirting.
Na obisk v nočni program prihaja zvočna terapevtka Gaja Klas. Holistični “zdravilni” zvok je njena strast in delo. Verjame, da je kristalni zvok zdravilo prihodnosti, ki smo ga odkrili na novo, z namenom, da širimo in dvigujemo kristalno zavest. Gaja je zaključila šolanje v tujini kot prvi slovenski Aurasound zvočni terapevt in večji del časa namenja individualnim obravnavam, kjer zvok prevaja po principu štirih elementov ob uporabi prvinskih inštrumentov in svojega glasu. Pred mikrofon jo je povabila Jasmina Bauman.
Ob imenu nočne gostje se spomnimo na uspešnico Račke, na Anko kleptomanko in na Jaka, ki naj prinese lojtro. Otroci bi dodali še Murenčke, Hudo mravljico in Gusarsko. Sama pa bi danes izpostavila romančice - pesmi za dušo. Na nočni obisk prihaja Romana Kranjčan, ki zase pravi, da ji je bila glasba položena že v zibelko. Brez nje si ne zna predstavljati življenja. Rada ima tudi dobro poezijo, gledališče, ples in srčne ljudi. S simpatično in nasmejano glasbenico Romano Kranjčan se bomo družili nocoj malo po polnoči. Na nočni pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov
