Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka, aktivist, čigar delovanje je skozi leta presegalo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno udejanja. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.
»Zame je v gorah največji čar – raziskovanje. Odkrivanje novih območij, dolin, vrhov … Ko nisi prepričan, da ti bo cilj, ki si si ga zadal, tudi uspel,« o svojih gorskih poteh zapiše avtor knjižnega dela Tipanje v neznanem Vladimir Habjan. Je rutiniran knjigopisec, katerega bibliografija našteje 8 vodnikov in več kot 20 različnih knjižnih del, pri katerih je sodeloval. Je tudi urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe PZS. O 16 zgodbah, ki jih je zapisal v delu Tipanje v neznanem, pa tudi o gorniški literaturi nasploh, se je z Vladimirjem Habjanom pogovarjal Aleš Ogrin.
Gost po polnoči bo Boris Krabonja, profesor na Srednji ekonomski šoli v Mariboru in zakoniti zastopnik mariborskega dobrodelnega društva UPornik. Društvo s svojimi prostovoljci pomaga pri reševanju stisk ljudi, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali sami, brez kakršnekoli pomoči in odrinjeni na rob družbe. Slišali boste tudi pogovor z Liljano Jarh, vodjo projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh in razmišljanja o tem, kaj prinaša Sloveniji naziv Evropska gastronomska regija leta 2021.
Gobe imamo radi, še raje jih nabiramo, sušimo in vlagamo. Nekatere lahko tudi gojimo. Ne le šampinjone, te dobimo v vsaki trgovini. Očem privlačne in brbončicam mamljive zdrave gobice, katerih imena se moramo še naučiti, prihajajo iz Gobnjaka, majhne gobje farme v ljubljanski Rožni dolini, kjer jih negujeta inženir bionike Rok Zalar in kulturologinja Bojana Radovič Žvanut. Nekaj deset kilogramov na mesec jih vzgojita. S pomočjo njunih paketov za osnovno gojenje pa lahko tudi doma občutimo navdušeno vznemirjenje, ko iz posteljice s substrati pokukajo majhni rumeni klobučki, bele resice in druge čudovite oblike. Navdušena urbana gobarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek v oddaji Nočni obisk gostimo inštruktorja jamarstva in vodjo Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije ter geografa in speleologa Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Z voditeljem oddaje Petrom Močnikom bosta spregovorila o lepotah in posebnostih slovenskega kraškega sveta, o tem, kakšno grožnjo za podzemni svet predstavlja masovni turizem, dotaknila pa se bosta tudi problematike onesnaženja slovenskih jam. Ocenjuje se namreč, da je med približno 14 tisoč jamami, kolikor jih je pri nas trenutno odkritih, onesnaženih kar med 20-30 odstotkov. Vabljeni v našo družbo nekaj minut po polnoči.
Forenzičarka na lovu za zločinci, tako so jo predstavili v kandidaturi za inženirko leta 2020. Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka, preučuje prstne odtise ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. O sebi pove, da ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi tisto, kar te veseli. O svojem delu pravi, da delo forenzika, ki je prikazano v serijah in filmih, ni resnično. Kakšno je v resnici, nam bo razkrila v nočnem obisku. Na nočno zaslišanje jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.
Nocoj bo z nami Manica Smrdelj, profesorica, pevka, lastnica in vodja profesionalnega vokalnega studia v Kopru. Manica ima za seboj kar dolgo kariero: je najvišje certificirana kot Mentor Teacher pri mednarodnem inštitutu za glas IVA - Institute for Vocal Advancement, s sedežem v Ameriki, ki temelji na najnovejših znanstvenih odkritjih glasu. Preko inštituta predava tudi na mednarodnih konferencah in poučuje učitelje petja po celem svetu. Manica se je izobraževala pri zelo uglednih učiteljih petja, med katerimi posebno mesto zavzema maestro Seth Riggs . Bil je vokalni trener več kot 200 Grammyjevih nagrajencev, med katerimi so Michael Jackson, Stevie Wonder, Ray Charles, Barbra Streisand, Josh Groban, Tina Turner, Diana Ross, Natalie Cole, Julie Andrews, Prince, Michael Bolton in mnogi drugi. V nočni program jo je povabila Loredana Vergan.
Kot stand up komik in podkaster je hiter z mislimi in spreten z besedami. Kot improvizator, radijski in televizijski voditelj ter igralec se dobro znajde na odru, za mikrofonom in pred kamero. Kako pa se je spopadel s težko življenjsko preizkušnjo? Od kod je jemal moč, ko se je znašel v duševni stiski? Kdo mu je stal ob strani in mu bil v oporo? O tem in še marsičem se je z Žanom Papičem v nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.
Tokratni nočni klepet bo prepleten z glasbo in gibanjem. Prvo uro bo naš gost pevec, plesalec in podjetnik Sebastian, ki je slovensko medijsko sceno bogati že 20 let – zadnja leta predvsem kot plesalec in inštruktor zumbe, ki se je uveljavil tudi izven naših meja. Spomnil se bo svojega odraščanja in začetkov medijskega pojavljanja. Po eni bomo gostili Natašo Vidnar, diplomirano medicinska sestro, predavateljico, inštruktorico in vodjo Centra za krepitev zdravja v Mariboru. Nato pa vas bomo 2 uri razvajali z najpopularnejšimi domačimi uspešnicami leta 2020 lestvice Top 17, glasbeniki pa vam bodo zaupali tudi želje za leto 2021. Z vami bo Robert Zajšek.
To noč bo nočna voditeljica Lucija Grm z vami zaplavala v vode šansona. Slovenskega, francoskega, morda še katerega. Pričakujte Jacquesa Preverta, Jureta Ivanušiča, Dušo Počkaj in Marjano Deržaj, vmes pa še koga …
Poznate kakšno pesem na temo dni ali mesecev? Letnih časov? Pokličite nočno ptico Lucijo Grm, ki bo imela pred seboj knjigo Igorja Torkarja Satirični koledar in vam iz nje morda prebrala kaj nepričakovanega …
Če za koga velja, da je pravi kameleon, potem je to brez dvoma tokratni gost nočnega voditelja Jureta K. Čokla – Jure Godler! Kateri izmed vseh njegovih jazov bo tokrat najglasnejši? In – kateri je sploh njegov pravi jaz? Takoj po polnoči na Prvem!
Gostja oddaje Nočni obisk je pisateljica, ilustratorka, publicistka in predsednica društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini, Darinka Kozinc. V pogovoru z Natašo Uršič boste izvedeli, da so se številne vipavske domačije ohranile zaradi njihovega dela Egiptu. Nekdanji generalni sekretar ZN Butros Butro Gali je bil povezan z aleksandrinko. V otroških letih je namreč zanj skrbela Milena Faganeli, doma iz Mirna pri Gorici. Pa tudi kako so se med temi primorskimi ženami in dekleti, nekatera odlično znašla.
Na nočni obisk se bomo odpravili v okolico Maribora, v občino Rače-Fram. Z Barbaro Štern, ki jo je v nebesa nad Pohorjem, kot ji pravijo kraju, »potegnila« ljubezen, bomo govorili o družini, turizmu in turistični kmetiji, lokalni predelavi, delu in hobijih. Pekli pa bomo tudi pravo slovensko potico. Vse to med polnočjo in eno. V nadaljevanju noči pa bomo predvsem glasbeni. Med eno in drugo bo z nami Alya, med drugo in tretjo bomo gostili Jožeta Zadravca, tolkalca jazzovske glasbe, odličnega pedagoga in producenta. Z zimzelenčki pa vas bomo razvajali tudi med 3. in 4.uro.
Vedno aktualni, zimzeleni Butalci imajo tudi svoje sodobnike - Poddolce – Žige Valentiča. Med drugim pravijo, da je smeh pol zdravja - druga polovica pa je izolacija, dodaja Lucija Grm, ki se bo s Poddolci družila takoj po polnoči na Prvem.
Leto v izteku si bomo mnogi zapomnili tudi po tem, da smo uvedli delo od doma. Vendar pa so pred tem delo doma poznali že mnogi, ki v svojih domačih prostorih že leta ustvarjajo različne izdelke. Vse bolj tudi kupci posegamo po okolju prijaznih izdelkih iz naravnih materialov. Okraski za božično drevo, deske za rezanje, predpražniki, podstavki, okrasne plošče so le nekateri od izdelkov, ki nastajajo izpod rok nocojšnje gostje. Kakšen je njen proces ustvarjanja in zakaj izdelovanje iz lesa bomo med drugim povprašali Sanjo Rauter, ki jo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Živahna je bila. Tehnik Matic Ferlan je rekel, da so telefoni skoraj pregoreli, da je imel enega za drugim 22 klicev, v eter pa lahko da hkrati samo dva. Lahko jim je samo povedal, kdaj bom naslednjič. Zdravko z Raven na Koroškem pravi, da ni pošteno: 40 let je delal, trgali so mu vse možne prispevke, zdaj pa dobiva dobrih 600 evrov pokojnine. S tem presneto težko preživi mesec. Vinko iz Ilirske Bistrice je sladkorni bolnik. Pozdravil je vse znance – sladkorne – v Slovenj Gradcu. Že 15 let se vsako leto dobivajo, le letos žal ni šlo. Meta iz Kamnika je prikupno navihana. Povedala je par dobrih šal. Dve sosedi. Vpraša prva drugo: »K tebi vidim večkrat priti zdravnika – a si kaj bolna?« Ona pa nazaj: »Jaz pa vidim, da k tebi prihaja oficir. Ampak zato še ne bom vprašala, če je vojna.« Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami,« policist pa: »Gospod, z nami!« Tonček ni hotel jesti kosila, pa ga je oče kregal: »Jej, sinko. Veš koliko ljudi je lačnih in kako bi bili veseli, da bi dobili na krožnik pol tega kosila!« »Ja, oči, jaz tudi.« Meti so operirali koleno, dobila je bergle in – covid-19. Nerodna stvar, pa prav v času, ko bi najbolj potrebovala pomoč! Ko naj bi si šla prevezat rano, je taksist ni hotel peljati, rešilec ji ne pripada … potem se je je en taksist le usmilil: »Sam bog ve, koliko pozitivnih sem že peljal, pa še vedel nisem.« Vprašala sem jo, kako se ji je bolezen izražala. Izgubila je vonj in okus, bolela jo je glava. Prvi dan jo je kar zagrabilo, drugi dan ni šlo nič na slabše, četrti dan pa je potem dobila vročino. Kaki pet dni je bila bolj uboga, potem pa je šlo spet vsak dan na boljše. Roman iz Ljubljane še vedno ni našel ljubezni svojega življenja, upa, da jo bo v naslednjem letu. Šaja je poklicala iz Stockholma, tam je že osem let. Ljudje tam kljub epidemiji večinoma ne nosijo mask, lokali so še odprti, le število gostov skupaj za mizo je omejeno in po 20 uri ne točijo več alkohola. V joga studiu, kjer tudi dela, so število prisotnih s 24 omejili na 20. Naši ukrepi se ji zdijo daleč prestrogi, preveč posegajo v zasebnost človeka. Marko iz Ljubljane piše pesmi in prevaja iz francoščine. Iz talmuda je prevedel nekaj misli o ženskah, ki so mu bile všeč. »Ko boš pisal o ženskah, pomakaj pero v čisto mavrico.« Naslednja je pa za ta čas, ko smo veliko doma in že malo naveličani drug drugega. »Žensko je Bog ustvaril iz Adamovega rebra, ne iz pete, zato ne hodi po njej.« Šestnajstega januarja pa spet naprej.
Gost nočnega programa iz studia Radia Koper bo dr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V nenavadnem letu 2020 je Radio Maribor, kot drugi najstarejši radio na Slovenskem, zaznamoval tri četrt stoletja. Z odgovornim in glasbenim urednikom Radia Maribor, Robertom Levstkom in Gregorjem Stermeckim bomo govorili o neuresničenih projektih Radia Maribor v jubilejnem letu, transformaciji tradicionalnega radia v multimedijski servis in izzivih, ki jih na področju radijskega medija narekuje tretje desetletje 21. stoletja. Voditelj: Teodor Bostič Glasba: Gregor Stermecki
Klasično izšolana balerina, ki jo bolj kot tehnično dovršena reprodukcija koreografskega materiala zanima raziskovanje medčloveških odnosov skozi različne oblike umetnosti, je našla svoj dom v sodobnih plesnih praksah in performansih. Povezave in nasprotja znotraj družine in širše družbe raziskuje v solističnih in skupinskih predstavah. Ne le skozi ples, tudi skozi igro in glas. Zakaj bi morala biti plesalka nema? In zakaj bi bil ples rezerviran le za posvečene? Vsi imamo telo, da lahko plešemo in glas, da lahko pojemo, pravi plesalka in koreografinja Nataša Živković. Pred mikrofon nočnega programa jo je povabila voditeljica Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov