Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan.
Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil.
Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan.
Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil.
Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Kot policist je vozil na številne intervencije. To je bilo nevarno in ostaja nevarno še danes. Motoristi policisti in reševalci so pri vožnjah z svetlobnimi in zvočnimi signali pod velikim stresom.
Napake delamo v prometu vsi. Letos je veliko število nesreč motoristov posledica napak voznikov osebnih vozil. Kateri so razlogi za to in kaj narediti, da bi bila vožnja bolj varna?
Pogosto slišimo, da imamo pri nas slabe ceste. Pa so res tako slabe? Ali gre bolj za izgovor tistih, ki bi morali za lastno varnost na naših cestah več narediti predvsem sami?
Nekateri odseki slovenskih cest slovijo kot prava neuradna dirkališča. A to je nevarno početje, je povedal naš gost. Cesta ne odpušča, taki vožnji so namenjena dirkališča.
Veliko motoristov se sprašuje, koliko časa po opravljenem vozniškem izpitu so še motoristi začetniki. To je relativno, pove naš gost.
Večno vprašanje, kako močan motor je še smotrno kupiti za naše ceste, je enostavno.
In katere motoristične ture ima motorist s toliko izkušenj najraje?
In kaj bi kot najboljši nasvet motoristom za konec predlagal sam?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan.
Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil.
Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan.
Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil.
Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Kot policist je vozil na številne intervencije. To je bilo nevarno in ostaja nevarno še danes. Motoristi policisti in reševalci so pri vožnjah z svetlobnimi in zvočnimi signali pod velikim stresom.
Napake delamo v prometu vsi. Letos je veliko število nesreč motoristov posledica napak voznikov osebnih vozil. Kateri so razlogi za to in kaj narediti, da bi bila vožnja bolj varna?
Pogosto slišimo, da imamo pri nas slabe ceste. Pa so res tako slabe? Ali gre bolj za izgovor tistih, ki bi morali za lastno varnost na naših cestah več narediti predvsem sami?
Nekateri odseki slovenskih cest slovijo kot prava neuradna dirkališča. A to je nevarno početje, je povedal naš gost. Cesta ne odpušča, taki vožnji so namenjena dirkališča.
Veliko motoristov se sprašuje, koliko časa po opravljenem vozniškem izpitu so še motoristi začetniki. To je relativno, pove naš gost.
Večno vprašanje, kako močan motor je še smotrno kupiti za naše ceste, je enostavno.
In katere motoristične ture ima motorist s toliko izkušenj najraje?
In kaj bi kot najboljši nasvet motoristom za konec predlagal sam?
Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tokratna Noč šansonov bo vsa v 50-ih letih 20. stoletja. Poslušali bomo šansone Édith Piaf, ki so v tem desetletju nastali v sodelovanju z besedilopiscem Henrijem Contetom, skladateljico Marguerite Monnot, znamenitim šansonjerjem, a tudi skladateljem Gilbertom Becaudom in skladateljem Philippom Gérardom. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Polona Kunaver Ličen in David Ličen sta likovna umetnika, ki sta si za svoje mesto ustvarjanja izbrala Ajdovščino. Njuna galerija in atelje »Lična hiša« sooblikuje utrip mesta. Ne moreš se upreti, da ne bi pokukal vanjo, podobno kot ne moreš mimo pekarne, ko zadiši po svežem kruhu. Organizirata tudi likovne delavnice ter razstave domačih in tujih umetnikov. Kreativen par, ki je ob prihodu treh otrok moral postati še bolj kreativen, bo narisal tokratni nočni program. Še nekaj svoje barve mu bo poskušala dodati gostiteljica Eva Furlan.
Na klepet prihaja primorski kitarist, Teo Collori, ki se je pred leti z zasedbo Momento cigano pogumno podal v vode manouche jazza in gypsy swinga. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija. Ustvarjati unikatno in posebno glasbo v slovenskem prostoru zagotovo prinaša številne izzive, ki jih, glede na uspehe zasedbe, Teo Collori uspešno premaguje. Kakšen je njegov kreativni proces? Kaj je tako čarobnega pri tej zvrsti glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bo Teo Collori v Nočnem obisku, v družbi odlične glasbe zasedbe Momento CIgano, zaupal Sandiju Horvatu.
Po polnoči bo gostja Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, esejistka, dobitnica številnih domačih in tujih nagrad za literarna dela. Že od nekdaj jo privlači vse, kar je robno, kraji in fenomeni, ki niso obsijani z žarometi; ta trenutek pa se posveča trajnostnemu kmetijstvu. Zanj meni, da je več kot le naš vsakdanji kruh in da je ključni del globalnega ekološkega ravnovesja.
Na nočni obisk pride 48-letni mladenič, ki glasbo ljubi in v njej ustvarja že skoraj 30 let. Odraščal je v Škofji Loki, danes pa živi in ustvarja ob morju, v Strunjanu. V svojem poslu je zahteven do sebe in drugih, v pogovoru velikokrat luciden in neposreden. Marsikatero dekle ga ima za šarmerja sodobnega časa. Njegovo ime je Jan Plestenjak, z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Medtem ko njegovi vrstniki nabirajo všečke na družbenih omrežjih, se 20-letni Maj Kerin Colarič vsak dan preobleče v grofa ali princa. Obiskovalce že nekaj časa sprejema na gradu Struga, v začetku meseca pa je ob svojem rojstnem dnevu odprl Vilo Colarič v Kostanjevici na Krki. Staro meščansko hišo, družinsko dediščino, je Maj opremil z baročnim pohištvom in drugo opremo, ki jo lahko obiskovalci tudi preizkusijo. Od kod študentu medijske produkcije ljubezen do baroka, gradov in starin ter kako namerava ta konjiček spremeniti v posel, je pojasnil v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.
Poslovni bonton v Arabski kulturi je precej drugačen od poslovnega bontona v Evropi. Tega se dobro zavedajo tudi v Slovensko-arabskem poslovnem svetu. Gre za organizacijo, ki razvija trgovinske in gospodarske odnose med Slovenijo in arabskimi državami ter ponuja pomoč pri vzpostavljanju poslovnih stikov med gospodarstveniki. Sedež je v Dubaju, torej v Združenih arabskih emiratih, kjer občasno deluje tudi Karin Pečelin, generalna sekretarka sveta, ki pravi, da je arabski svet trenutno izpostavljen tudi zaradi Expa. Hkrati dodaja, da Dubaj za marsikoga predstavlja Disneyland za odrasle. Kateri so najbolj pogosti ter najbolj napačni stereotipi o Arabcih? Kako je danes spoštovana ženska v tem predelu sveta? Kako uspeti na Bližnjem vzhodu? Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Peter Purg je pred kratkim postal vršilec dolžnosti dekana Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je izredni profesor in vodja modula Novi mediji na novogoriški Akademiji umetnosti ter strokovnjak za področje digitalne oziroma medijske ter raziskovalne umetnosti. V nočnem pogovoru bo Nataši Uršič razložil, zakaj so nove umetniške prakse pomembne in kako v današnjem svetu lovimo ravnotežje med humanistiko in računalništvom. Purg je tudi performer oziroma medijski umetnik. Njegovi študentje, med drugim, celo iz podatkov merilnikov vipavske burje ustvarjajo glasbo, če niso na kakšni študijski poti po Evropi, seveda. Če bi želeli povedati, kje vse Peter Purg še predseduje, sodeluje, svetuje, žirira, snuje, kurira in ustvarja, bi porabili preveč prostora. Purg sicer prihaja s Štajerske. S petčlansko družino že sedem let živi v vasici Osek pri Novi Gorici. Ker se ob vsej ljubezni do jezikov in raznolikih kultur trudi tudi s primorskim narečjem, so ga menda že vpisali med prosilce za primorski potni list, a je še brez azila.
Romano Krajnčan večina pozna kot pevko otroških pesmi - leta 1989 je posnela prvo kaseto za otroke z naslovom Romana in Bolhobend ter postala sinonim za pevko avtorskih pesmi za otroke. Posnela je kar 15 kaset in zgoščenk za otroke, ustvarila šest muzikalov in več glasbeno plesnih predstav za otroke ter knjige z notnim zapisom. Vendar je prepoznavnost pridobila že prej kot vokalistka ansamblov 12. nadstropje in Sibila, Kranjskega Dixiland Banda in ansambla Rž. Udeležila se je festivalov Pop delavnica, Slovenska popevka, Melodije morja in sonca ter festivalov Slovenski šanson v letih. Na nočni klepet jo je povabila voditeljica Lucija Grm.
Na nočni klepet prihaja Klara Koradin, Primorka, ki že dobrih 18-let živi v Amsterdamu, kjer si je ustvarila kariero v multinacionalki NBC Universal Media. Spregovorila bo tamkajšnjem življenju, tudi v času korone, o kolesarjenju, o življenjski poti s priznanim producentom in potovanjih, ki jih naravnost obožuje. Posebno mesto v srcu pa ima tudi Slovenija. Po polnoči jo bo gostil Robert Zajšek.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Prvi del noči bomo posvetili šansonom iz operete La p'tite Lili, ki je v zgodnjih petdesetih nastala na podlagi filma iz leta 1927, nato pa bodo sledile pesmi s konca 40-ih in začetka 50-ih let 20. stoletja, ki so jih avtorsko ustvarili Édith Piaf in nekateri njeni stalni skladateljski sodelavci, med njimi najznamenitejša Marguerite Monnot in Michel Emer . K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Dr. Svanibor Pettan je redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, lani pa je prevzel še vodenje Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo. Nocoj se bomo v njegovi družbi podali na Kosovo, natančneje v Prizren, kamor se je leta odpravljal tudi sam, z namenom spoznavanja in preučevanja romske glasbe. Tja se je pred več desetletji odpravil tudi za služenje vojaškega roka, hkrati pa raziskovati glasbo več kultur. "Preučevati in brati o romski glasbi je eno, prav posebno doživetje pa je slišati romsko glasbo v živo", je dr. Pettan zaupal Sandiju Horvatu pred nekaj tedni, preden se je za nekaj mesecev odpravil na Šrilanko. Pot na Kosovo bo v tokratnem Nočnem obisku popestrila tudi glasba kosovskih Romov iz našega bogatega glasbenega arhiva.
Nočna voditeljica Lucija Grm tokrat h klepetu vabi vse ljubitelje poezije, še posebno tiste, ki radi kujete svoje stihe. Skupaj s poslušalci bo prebirala poezijo slovenskih pesnic in pesnikov pred slovenskim praznikom kulture. Nočni program bo tokrat pesniški, glasbeno noto pa mu bo dodal glasbeni urednik Matej Jevnišek.
Na nočni obisk prihaja Arijana Markučič Brecelj: Arijana, rojena Koprčanka je po izobrazbi profesorica italijanščine in sociologije a že več kot trideset let nosilni hrbet DPZN, Društva prijateljev zmernega napredka, enega pomembnejših akterjev nevladnega sektorja v državi. Arijana je torej družbena aktivistka, poznavalka in ljubiteljica filma, organizatorka, svetovalka, administratorka, upravljalka, skrbnica in ekonom. Skratka, ena velika in nepogrešljiva ženska v senci. Zadnja leta vrši funkcijo vodje sanatorija na Klancu pri Kozini z enim samim pacientom, ki je njen mož Marko Brecelj ...
Minuli za gornike črni vikend v gorah odpira marsikatero vprašanje. Zakaj se kljub spodbujanju izobraževanja in skoraj neomejenih možnostih za pridobivanje gorniškega znanja dogaja vedno več nesreč, ki so lahko usodne tudi za tiste, ki prihajajo na pomoč? Kaj je rešitev za izhod iz te situacije? Najprej bomo o problematiki spregovorili s strokovnjakoma, potem ste na vrsti poslušalci s svojimi razmišljanji o gorah in o nevarnostih, ki tam prežijo. Pa tudi s svojimi spomini in odnosom do tega simbola slovenstva. Varno vas bo skozi noč popeljal voditelj Jure K. Čokl.
V nočnem programu bomo s sogovorniki krmarili med pisano besedo - tudi poezijo - in glasbo. Med drugim vam bomo zastavili vprašanje "ali še pišete z roko?". Naša sogovornica v tednu pisanja z roko bo magistra komunikologije, predsednica društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, tudi poklicna grafologinja in preiskovalka pisav. Pod pogovor z njo se je ročno podpisala voditeljica Helena Ajdnik!
Ljudje od nekdaj radi pripovedujemo zgodbe. In radi jih poslušamo. Pravljice niso čarobne le za otroke, tudi odrasli radi prisluhnemo pripovedkam na njihovem dolgem potovanju iz roda v rod. Nekoč so šle od ust do ust, potem so jih začeli zapisovati in zapisane so se ohranile vse do danes, ko je pripovedovanje postalo redko darilo, ki ga smo ga v svetu, prežetem s tehnologijo, komaj še kdaj deležni v živo. Pripovedovanje zbrani druščini ob krušni peči ali ob živem ognju sredi narave je bolj kot ne le še nostalgični spomin. Ko pravljice beremo otrokom, se spomnimo tudi svojega otroštva. Vsak izmed nas ima najljubšo, in le redkokdo se ne spominja vseh zgodb , ki so mu v rosnih letih razburkale domišljijo, ga uspavale ali pa navdale z grozo, saj so mnoge pripovedke prežete s hudobci, kruto gosposko, nadnaravnimi pojavi in mnogimi težkimi preizkušnjami njihovih junakinj in junakov. A po pravilu se vedno vse dobro izteče. Resnica in pravica slavita, dobro zmaga. In tudi v žalostnih zaključkih je zmeraj kanec upanja. Slovenske narodne pravljice so pravi zaklad vseh mogočih peripetij in poučnih razpletov, skoznje nas nagovarjajo mitološka bitja, h katerim bi se človek še danes mnogokrat z veseljem zatekel po pomoč. V poznih nočnih urah bomo obudili spomin nanje, nekatere tudi prebrali. Večer bo pospremila čudovita slovenska glasba, ki izvira iz ljudskih pesmi, jih obuja v življenje, ali pa povsem na novo interpretira in jo je izbrala glasbena urednica Teja Klobčar. K sodelovanju so toplo vabljeni tudi poslušalke in poslušalci, da z nami delijo svoje pravljične spomine.
Na Nočni obisk prihaja zelo zgovorna in kreativna Jerneja Trofenik Dimnik. Marsikdo jo pozna pod njenim vzdevkom Cukerpekarca, ki si ga je nadela pred šestimi leti, ko je stopila na samostojno, sladko poslovno pot, ko jo je vedno več ljudi prosilo za torto. »Saj veste, spečeš doma torto, pa je vsem všeč, pa bi jo imela še teta, pa soseda, pa prijateljica in iz teh prijateljskih tort se je rodila strast do peke«, je zapisala na svoji spletni strani. Vendar danes Jerneja ustvarja veliko več kot samo torte. Slaščičam je dodala še vse ostale kulinarične dobrote iz domače kuhinje, s svojimi sledilci na medmrežju pa ne deli zgolj samo recepte sladkih dobrot, ampak njihovo pripravo prikaže tudi v kratkih video posnetkih, ter tako sledi trendom novodobnega poslovanja. Kako ji vse to kot mami in ženi uspeva ob vodenju gospodinjstva in vsakdanjih izzivih ter kateri so trenutni najbolj sladki izdelki iz njene peči bo Jernejo Trofenik Dimnik v sproščenem pogovoru med drugim spraševal Sandi Horvat.
Če sodimo po odzivih na spletu, se marsikdo z gostjo tokratnega Nočnega obiska ne strinja. V noči s sobote na nedeljo bomo v studiu gostili dr. Ano Kroflič. Zaposlena je na Kemijskem inštitutu in preučuje delce v zraku. Pravi, da je vsak delec odveč in lahko škoduje zdravju. S kolegi iz Slovenije in tujine pa je raziskala tudi, kako se po zraku širi in prenaša novi koronavirus. Ko opozori, da bi morali še zlasti v zaprtih prostorih nositi maske, poleg nestrinjanja naleti na odpor in buren odziv. Dr. Ano Kroflič je na nočni pogovor povabil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Neveljaven email naslov