Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika.
Psihofiziologija se ukvarja predvsem z merjenem vegetativnega živčnega sistema, ki je odgovorno za fiziološke procese na katere ne katere ne moremo zavestno vplivati. Podatki, ki jih merijo psihofiziologi povedo, kako naša podzavest reagira na določene stimule. Ena izmed prvih naprav za merjenje fizioloških funkcij pa je poligraf, ki ga je uporabljal že Carl Jung.
V zadnjih petnajstih letih pa se je s psihofiziologijo začela ukvarjati industrija. Dandanes industrije ne zanima več kakovost in varnost izdelka, temveč jo zanima predvsem potrošnikova percepcija izdelka.
Gregor Geršak je sicer prepričan, da se psihofiziologija v marketingu in industriji uporablja že od 60. let prejšnjega stoletja. Danes pa je to toliko bolj vidno predvsem zato, ker je elektrotehnika veda, ki je danes zelo v porastu. Na trgu je dovolj materiala, da lahko skoraj vsak, z nekaj znanja, naredi svoj gadget oziroma elektronsko napravico. Znane so aplikacije, ki naj bi, domnevno, iz portretne fotografije razbrale počutje portretiranca. Vas zanima kako se počuti slavna Mona Liza, katere nasmešek, buri duhove že stoletja?
V testih za stres so pogosto poskusni zajčki kontrolorji letenja, saj je njihov poklic eden izmed najbolj odgovornih. Ker so od njihove sposobnosti držanja koncentracije odvisna mnoga življenje, velja za enega najbolj stresnih poklicev.
“Če bi kdo znal zmerit stres. Bi takoj obogatel!”
Veliki naročniki psihofizioloških raziskav pa so podjetja v prehrambni industriji. Zanima jih kam postaviti izdelke v trgovini, da jih bo največ ljudi kupilo. Zanima jih tudi kakšne barve embalaže se bolje prodajajo in podobno. Na kakšen način dobijo podatke o nakupovalni izkušnji?
Eden od večjih naročnikov psihofizioloških testov je McDonalds. Preverite kaj so ugotovil.
Psihofiziologi merijo predvsem naslednje fiziološke pojave, ki so povzročeni s psihološkimi stimuli: električna prevodnost in temperatura kože, srčni utrip, frekvenca dihanja in krvni tlak.
»Ob velikem stresu, pozitivnem ali negativnem, se lahko nos shladi tudi za dve stopnji Celzija.«
Za meroslovce, obseden z merjenjem, kot je sebe predstavil Gregor Geršak, predstavlja področje psihofiziologije velik izziv. Več o tem kako meriti človekova nezavedna in zavedna občutja in postavljati splošne ugotovitve, lahko izveste v posnetku oddaje Nočni obisk.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika.
Psihofiziologija se ukvarja predvsem z merjenem vegetativnega živčnega sistema, ki je odgovorno za fiziološke procese na katere ne katere ne moremo zavestno vplivati. Podatki, ki jih merijo psihofiziologi povedo, kako naša podzavest reagira na določene stimule. Ena izmed prvih naprav za merjenje fizioloških funkcij pa je poligraf, ki ga je uporabljal že Carl Jung.
V zadnjih petnajstih letih pa se je s psihofiziologijo začela ukvarjati industrija. Dandanes industrije ne zanima več kakovost in varnost izdelka, temveč jo zanima predvsem potrošnikova percepcija izdelka.
Gregor Geršak je sicer prepričan, da se psihofiziologija v marketingu in industriji uporablja že od 60. let prejšnjega stoletja. Danes pa je to toliko bolj vidno predvsem zato, ker je elektrotehnika veda, ki je danes zelo v porastu. Na trgu je dovolj materiala, da lahko skoraj vsak, z nekaj znanja, naredi svoj gadget oziroma elektronsko napravico. Znane so aplikacije, ki naj bi, domnevno, iz portretne fotografije razbrale počutje portretiranca. Vas zanima kako se počuti slavna Mona Liza, katere nasmešek, buri duhove že stoletja?
V testih za stres so pogosto poskusni zajčki kontrolorji letenja, saj je njihov poklic eden izmed najbolj odgovornih. Ker so od njihove sposobnosti držanja koncentracije odvisna mnoga življenje, velja za enega najbolj stresnih poklicev.
“Če bi kdo znal zmerit stres. Bi takoj obogatel!”
Veliki naročniki psihofizioloških raziskav pa so podjetja v prehrambni industriji. Zanima jih kam postaviti izdelke v trgovini, da jih bo največ ljudi kupilo. Zanima jih tudi kakšne barve embalaže se bolje prodajajo in podobno. Na kakšen način dobijo podatke o nakupovalni izkušnji?
Eden od večjih naročnikov psihofizioloških testov je McDonalds. Preverite kaj so ugotovil.
Psihofiziologi merijo predvsem naslednje fiziološke pojave, ki so povzročeni s psihološkimi stimuli: električna prevodnost in temperatura kože, srčni utrip, frekvenca dihanja in krvni tlak.
»Ob velikem stresu, pozitivnem ali negativnem, se lahko nos shladi tudi za dve stopnji Celzija.«
Za meroslovce, obseden z merjenjem, kot je sebe predstavil Gregor Geršak, predstavlja področje psihofiziologije velik izziv. Več o tem kako meriti človekova nezavedna in zavedna občutja in postavljati splošne ugotovitve, lahko izveste v posnetku oddaje Nočni obisk.
Na Nočnem obisku se nam je pridružila Ana Dežman, slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine, po diplomi iz opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je uspešno opravila avdicijo za zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je odpela številne solistične vloge. Sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Big Bendom RTV Slovenija, pihalnima orkestroma slovenske vojske in policije ter Big Bendom slovenske vojske in z različnimi komornimi ter jazzovskimi zasedbami, kjer izvaja sodobno klasično glasbo, jazzovsko glasbo, musical ter slovensko popevko.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.
Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.
Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.
Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.
Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.
Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.
V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.
Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.
V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.
Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.
Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.
Neveljaven email naslov