Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.
V Nočnem obisku smo se nekoliko ozrli v preteklost in jo povezali z današnjim časom in prihodnostjo. Med 25. septembrom in 3. oktobrom je namreč v Sloveniji že tradicionalno potekal Teden kulturne dediščine, ki je del širše vseevropske akcije Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je letos praznovala 25. obletnico. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko omenjenih dnevov Natašo Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z njo smo razpravljali o tem, kaj dogodki kot so Dnevi evropske kulturne dediščine, sploh pomenijo za naš prostor že od njihovega pojava naprej, še posebej ob upoštevanju zapisa v promocijski knjižici letošnjih Dnevov, ki pravi, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Narod brez korenin oziroma narod, ki ne spoštuje svoje dediščine, pa naj tudi ne bi mogel biti odprt do drugih kultur in naj bi bil brez prihodnosti. Ob tem smo tudi predstavili, kako so z več kot 400 dogodki počastili to visoko obletnico in povedali tudi, zakaj so bila tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas Praznovanja. Najprej pa je Nataša Gorenc projekt Dnevov evropske kulturne dediščine nekoliko širše predstavila.
Del tega širšega vseevropskega projekta, torej Dnevov evropske kulturne dediščine, pa je v Sloveniji Teden kulturne dediščine, ki je potekal med 25. septembrom in 3. oktobrom.
Projekt Dnevov evropske kulturne dediščine ima za seboj že dolgo zgodovino. Kot omenjeno, je pri nas letos praznoval 25. obletnico delovanja, vse skupaj pa se je leta 1984 začelo v Franciji z geslom, Vdihniti življenje vsej naši dediščini.
Projekt v vseh državah ni zaživel takoj, ko se je pojavil. V Sloveniji je iz anonimnosti stopil leta 1998, ko ga je prvič obiskalo več kot 10 tisoč ljudi. Velik uspeh je projekt dosegel tudi leta 2005, ko je ljudem skušal približati nesnovno kulturno dediščino.
Nataša Gorenc ima kot koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine velik nabor delovnih nalog, ki jih je potrebno opraviti za izpeljavo dogodkov. Ob tem, da je koordinatorka za Slovenijo, pa je tudi članica usmerjevalnega odbora za Dneve evropske kulturne dediščine pri Svetu Evrope.
Tematika letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, se je ob njihovi 25-letnici v Sloveniji ponujala kar sama. To so bila praznovanja.
Nataša Gorenc se je pred kratkim vrnila iz Strasbourga, kjer je potekalo strokovno zasedanje koordinatorjev Dnevov evropske kulturne dediščine. Tam so že sprejeli tudi nekaj usmeritev za naprej.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.
V Nočnem obisku smo se nekoliko ozrli v preteklost in jo povezali z današnjim časom in prihodnostjo. Med 25. septembrom in 3. oktobrom je namreč v Sloveniji že tradicionalno potekal Teden kulturne dediščine, ki je del širše vseevropske akcije Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je letos praznovala 25. obletnico. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko omenjenih dnevov Natašo Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z njo smo razpravljali o tem, kaj dogodki kot so Dnevi evropske kulturne dediščine, sploh pomenijo za naš prostor že od njihovega pojava naprej, še posebej ob upoštevanju zapisa v promocijski knjižici letošnjih Dnevov, ki pravi, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Narod brez korenin oziroma narod, ki ne spoštuje svoje dediščine, pa naj tudi ne bi mogel biti odprt do drugih kultur in naj bi bil brez prihodnosti. Ob tem smo tudi predstavili, kako so z več kot 400 dogodki počastili to visoko obletnico in povedali tudi, zakaj so bila tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas Praznovanja. Najprej pa je Nataša Gorenc projekt Dnevov evropske kulturne dediščine nekoliko širše predstavila.
Del tega širšega vseevropskega projekta, torej Dnevov evropske kulturne dediščine, pa je v Sloveniji Teden kulturne dediščine, ki je potekal med 25. septembrom in 3. oktobrom.
Projekt Dnevov evropske kulturne dediščine ima za seboj že dolgo zgodovino. Kot omenjeno, je pri nas letos praznoval 25. obletnico delovanja, vse skupaj pa se je leta 1984 začelo v Franciji z geslom, Vdihniti življenje vsej naši dediščini.
Projekt v vseh državah ni zaživel takoj, ko se je pojavil. V Sloveniji je iz anonimnosti stopil leta 1998, ko ga je prvič obiskalo več kot 10 tisoč ljudi. Velik uspeh je projekt dosegel tudi leta 2005, ko je ljudem skušal približati nesnovno kulturno dediščino.
Nataša Gorenc ima kot koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine velik nabor delovnih nalog, ki jih je potrebno opraviti za izpeljavo dogodkov. Ob tem, da je koordinatorka za Slovenijo, pa je tudi članica usmerjevalnega odbora za Dneve evropske kulturne dediščine pri Svetu Evrope.
Tematika letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, se je ob njihovi 25-letnici v Sloveniji ponujala kar sama. To so bila praznovanja.
Nataša Gorenc se je pred kratkim vrnila iz Strasbourga, kjer je potekalo strokovno zasedanje koordinatorjev Dnevov evropske kulturne dediščine. Tam so že sprejeli tudi nekaj usmeritev za naprej.
Poklic gospe Mojce Korenjak se v javnosti bolj uveljavlja šele v zadnjem času. Je namreč tolmačka v slovenski znakovni jezik. Pravi, da morajo biti kretnje natančne. »Iz kretnje minister hitro nastane upokojenec, iz besede hvala – briga me, iz direktorja porednež. In seveda je lahko zabavno, kadar te besede nastopajo v stavku ena poleg druge; na primer upokojeni minister ali poreden direktor.« Mojca Korenjak bo z nami v noči s sobote na nedeljo. Ker je otrok gluhih staršev, jo znakovni jezik spremlja že od rojstva. Na Nočnem obisku bo govorila o svojem poklicu, družini, o svojih ljubeznih in strasteh. V studiu jo bo gostil voditelj Iztok Konc.
Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.
S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.
Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.
Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.
Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.
Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.
Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.
Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.
To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov