Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
V svojih profesionalnih MMA (Mixed Martial Arts - mešane borilne veščine) borbah je še brez poraza. Ob poslušanju njegovih avtorskih raperskih skladb pa postane jasno, da ga življenje ne preizkuša le z zmagami. Izdal je že dva albuma (ustvarja pod imenom LP), vsako zmago na borbi pa posveti komu od svojih ljubih bližnjih. Nekonvencionalni borec humanih aspiracij in pritrkovalec znanosti prihaja iz Litije in v njem se pretaka knapovska kri. Iz te dediščine črpa vse, kar je dobrega in vrednega. Družina in nje ljudje so zanj prioriteta. Pa tudi ustvarjalnost. Ni le rimkovalec in scenarist, bolj in čisto zares se je lotil tudi elektronske glasbe v domačem studiu. Kadar ne bedi do zore zaradi svoje ustvarjalne vneme, je licenciran trener v akciji pa tudi maser. Rad potuje in uživa. Doma imajo demontažno podjetje in njegov oče pravi, da je garač. Na Nočni obisk prihaja k Liani Buršič, s sabo pa prinaša enega lepših zvočno-besedilnih poklonov svojemu nedavno umrlemu stricu. Premierno ga boste slišali v noči s četrtka na petek na 1. programu Radia Slovenija.
Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je s pomočjo družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.
Njen glas zveni kot žuborenje potoka. Čisto vsakdanji klepet zna spremeniti v poetični preplet redko slišanih besed in nevsakdanjih besednih zvez. Prefinjeno neguje bogastvo slovenskega jezika in ga nenehno plemeniti. Zdi se, da je to njeno poslanstvo, ki ga izpolnjuje z žarom in milino. Je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in nenasitna bralka. Na spletni strani Kokoro lahko prisluhnemo njenim pripovedim, poeziji in pogovorom. Nočni radijski pogovor bo skušal objeti vse, le tišine ne. Tišino poklanja gozdu, ker mu ta ugaja, njej pa so drevesa ljuba, zato je pogosto tiho. Zmerno pogosto, pravi Tjaša Koprivec Vuga, nočna gostja Nade Vodušek.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Naša gostja v nočnem programu je umetnica in publicistka Jasna Merku z Opčin. Slikarka , grafičarka in ilustratorka , ki že vrsto let poučuje na srednjih šolah v zamejstvu, že od mladih let pa tudi kot kritičarka spremlja in promovira ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov in sploh spremlja vizualno dogajanje na tem območju, ki ga spretno že od študijskih let povezuje tudi z likovnim dogajanjem v Sloveniji. Javni sklad za kulturne dejavnosti jo je letos za njeno umetniško , publicistično in pedagoško delo nagradil z Ažbetovo listino, za prispevek k promociji, uveljavljanju in rasti slovenske likovne umetnosti na Tržaškem. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik.
Na nočni obisk prihaja mladi, ambiciozni podjetnik, ki zase pravi, da je na misiji da pomaga čim več ljudem vzeti nazaj svojo moč nad svojim življenjem. Enkrat brat, dvakrat stric, ljubitelj kave, živali in morja, električnih avtomobilov in vesolja. Pred leti pa ga je pot odpeljala tudi v Gvinejo od koder se je vrnil z bogatimi izkušnjami in znanjem. Te dni s sledilci na medmrežju deli zanimive in uporabne nasvete ter predvsem poglede na svet. Nekaj teh bo Nejc Oblak delil tudi v nočnem klepetu, na katerem ga bo gostil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.
Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.
Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Na svetovni dan Zemlje je 70 let praznovala Zveza Tabornikov Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 70 taborniških društev in dobrih 7000 članic in članov. Marca je mandat načelnika te največje mladinske organizacije v Sloveniji prevzel Rok Pandel, ki ima s taborništvom že šestnajst let raznovrstnih izkušenj. Od začetkov v rodu Podkovanih krapov do mentorstva na tečajih Bivanja v naravi in vloge načelnika za program v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. O izkušnjah, zgodbah in izzivih taborništva, o vrednotah in odnosu do narave se bo v prvih minutah nedelje z njim pogovarjala Mojca Delač. Za kakšno taborniško izkušnjo in anekdoto pa sta v družbo povabila tudi tiste, ki so bili budni z nami!
Na nočni obisk tokrat prihaja izkušen planinec, nekoč zagrizen alpinist in dolgoletni turistični delavec Janko Humar, ki je več kot dve desetletji vodil sprva Lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, v katero sta bili povezani občini Kobarid in Tolmin, nato pa skupni zavod za turizem Dolina Soče, ki se mu je pridružil še nekdanji LTO Bovec. Lani jeseni se je odločil, da odstopi z direktorskega mesta, kljub temu pa turističnih vod ni povsem zapustil. Z njim se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvi uri in pol nočnega programa vas bomo radijsko popeljali v Zgornje Savinjsko dolino, v Nazarje. Predstavili bomo grad Vrbovec, kjer ob občinskih prostorih domujeta tudi muzej lesarstva in Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije in kapelo, imenovano Nazaret. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo v kraju popolnoma brezplačno osnovno šolo in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov prispevajo k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Skozi zgodbe vas bo popeljal voditelj Robert Zajšek.
V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.
Tudi vas zanima, zakaj je politika postala medijski spektakel, nekakšen resničnostni šov, ki se bolj kot z resnimi ideološkimi vprašanji ukvarja s s svojo medijsko podobo? V soju medijskih luči in družabnih omrežij političarke in politiki uprizarjajo zrežirane medijske predstave, v katerih ne slišimo več političnih programov in ideološki opredelitev. Zasuti smo z njihovimi bleščečimi instagram fotografijami, z zapisi v družabnih kronikah revij, prikazujejo se nam skozi moške ali ženske atribute, osebne lastnosti, prilagojene ciljni publiki. Všečnost lepijo bodisi na domačijskost in ljudskost, bodisi na sofisticiranost in svetovljanstvo. Doktorica Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka v svoji knjigi Politika kot medijski performans, raziskuje naravo tega spektakla vse bolj personaliziranih podob politike. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
To noč bomo posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Poslušali bomo npr. Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.
Na nočni klepet prihaja Domen Valič. Na spletu preberemo: Domen Valič je slovenski televizijski voditelj in igralec. Leta 2004 se je vpisal na AGRFT in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Naslovi v revijah nam vzbudijo radovednost: »Domen Valič priznal zvezo z lepotico«, »Punco vidiš drugače, ko veš, da je všeč tvojemu bratu«. Kaj pa je sam povedal o sebi? Poslušajte nočni program. Domna Valiča je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov