Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


14.08.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.08.2020

Jana Voršič

Na nočni obisk se bomo podali po 90-tih stopnicah, 15 metrov pod zemljo. Obiskali bomo skrivnostne rove pod tovarno TAM, kjer so Nemci v strahu pred zavezniškimi napadi leta 1943 začeli graditi podzemne hodnike, v katere so namestili stroje, prostore za delavce in vso potrebno napeljavo za nemoteno delo tovarne. V Coni Tezno so leta 2017 začeli z vodenimi ogledi najbolj zanimivega dela rovov, kamor se bo med zgodbe pretekosti, v temo, z vodičko Jano Voršič podal Robert Zajšek.


12.08.2020

Jernej Potočan

S svojimi besedili se vpisuje v svežo, vznemirljivo dramsko pisavo najmlajše generacije. Junija so na Mali sceni MGL zaživele njegove Žalostinke. Fragmentarno strukturirana drama življenjskih zgodb ljudi, ki se naključno znajdejo v lokalu. Skozi raztrgane, absurdne dialoge, se odpirajo tabuizirane teme našega sveta, kjer se tudi žalosti ne spodobi javno izražati. Pisanje in praktična dramaturgija nista edini področji umetnosti, ki ju raziskuje. Študiju dramaturgije in scenskih umetnosti je dodal še študij režije, ustvarja tudi glasbo. Jernej Potočan bo nočni gost Nade Vodušek.


10.08.2020

Pogovor s poslušalci

Vsi se radi pogovarjamo. Tudi ponoči. Še lepše se je pogovarjati o lepih stvareh, z lepimi besedami. Dober dan ali dober večer. Sreča ali veselje. Rumena, modra ali rdeča. Katera je beseda, ki vam nariše nasmeh na obraz? In katera je tista, ki jo najpogosteje namenite drugim, da jim polepšate dan? Vaše odgovore in predvsem zgodbe, ki se skrivajo za lepimi besedami, bo pozorno spremljal Sandi Horvat.


08.08.2020

Aneja in Nastja Črnigoj

Na nočni obisk smo povabili orientalski plesalki Anejo in Nastjo Črnigoj. Najbrž boste hitro ugotovili, da sta Aneja in Nastja dvojčici. Plešeta že 14 let in v tem času sta postali državni prvakinji v Sloveniji in Italiji, kjer tudi trenirata, lani v Grčiji pa še evropski prvakinji. Orientalski ples pa ne zahteva samo natančnih plesnih gibov in premikanja telesa, ampak poznavanje kulture in folklore držav, od koder prihaja, torej orienta. Boštjan Simčič bo v nočnem programu klepetal z mladima plesalkama in seveda se ne bo izognil vprašanju, če ju kdaj zamenjajo.


07.08.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.08.2020

Drago Šauperl

88letni Drago Šauperl, Mariborčan, ki že več kot šest desetletij živi v Nemčiji, čas od pomladi do jeseni pa preživi med prijatelji in znanci v rojstnem mestu. Pri petnajstih je že statiral v mariborski operi, nato pa ga je ljubezen odpeljala v nemški Köln, kjer je nadaljeval glasbeno kariero.


05.08.2020

Andrej Blatnik

Tik pred izbruhom epidemije je šel v tisk njegov zadnji roman Luknje. Distopično in, kot se je izkazalo, celo preroško delo, ki je nehote ujelo nekatere poteze trenutka, v katerem živimo. Vendar odgovora, kaj je spodbudilo ljudi h kopanju lukenj, v romanu ne dobimo. Tudi sicer Blatnikov slog pisanja pušča prazna mesta, prostor za interpretacijo tistega, ki bere. Verjame v moč literature in nujnost branja. Zato ne preseneča zadnji stavek njegovega eseja Senca v branju, kjer pravi, da se branju ne smemo odreči, razen če se hočemo odreči tudi vsemu drugemu. Pisatelja Andreja Blatnika je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.


03.08.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


02.08.2020

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.08.2020

Eneja Baloh

Eneja Baloh je v krogih ljubiteljskega petja, pevskih zborov, pa tudi šolstva, dobro poznana. Je profesorica geografije, zaposlena kot pomočnica ravnateljice na OŠ Lucija in že od 15tega leta ves svoj prosti čas posveča pevskim zborom. To ji je bilo položeno že v zibelko. S tem se je ukvarjal že nono Jože Lampe, mama Tatjana, po poklicu medicinska sestra, danes poje pod njeno taktirko. Oče Anton je bil dolga leta ravnatelj Osnovne šole Koper, danes je direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, v prostem času pa zborovodja različnih zasedb. V Eneji so se združili idrijska in celjska kri, flavta in trobenta, sama pa je izbrala klavir in rog. In tolkala, če upoštevamo, da je njen življenjski sopotnik uveljavljeni tolkalec in pedagog Goran Moskovski. V nočnem pogovoru nam bo povedala, kako teče pot ene najmlajših zborovodkinj pri nas. Začela je namreč pri 22tih letih. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


30.07.2020

Renata Habinger

Folklora, gasilstvo, masaža, dotik in toplina – vse to in še marsikaj drugega, odlikujejo našo nočno gostjo Renato Habinger, ki jo bo po polnoči pred mikrofon povabil Robert Zajšek.


27.07.2020

Primož Hieng

Fotografija, etnologija in novinarstvo so ključne besede v življenju Primoža Hienga. Uživa, ko raziskuje nenavadne in manj znane kraje Slovenije in ustvarja etnološko-zgodovinske reportaže. Pravi, da ni treba daleč, le zaviti moramo na stransko cesto in že se začne zanimivo raziskovanje. Ker letos marsikdo dopustuje v domačih logih, kot navdih in nasvet pridejo prav Primoževi nenavadni vodniki, v dveh knjigah nas popelje do zdravilnih energij Slovenije, nadaljevanje bo kmalu dobil njegov izbor slovenskih turističnih točk, dostopnih invalidom. Od solin do prekmurskih ravnic nas bo popeljal Primož Hieng, ki kljub temu, da ima raje dan kot noč, prihaja v nočni program z nedelje na ponedeljek. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


26.07.2020

Intervju - dr. Metka Klevišar, 8.7. - ponovitev

Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju.


25.07.2020

Ana Čufer

Na nočni klepet smo povabili gorsko tekačico Ano Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini. Pred dvema tednoma je namreč postavila rekord v teku na Triglav. Običajno za vzpon porabimo približno šest ur, Ani je ta uspel v eni uri in 54 minutah, sestop pa v 58 minutah. Za celotno pot iz Krme do vrha Triglava in nazaj pa je potrebovala dve uri in 52 minut. S tem je za 21 minut izboljšala svoj prejšnji rekord iz leta 2017. V pogovoru bo Ana povedala več o tekaškem rekordu, ljubezni do teka, pa tudi o trenutni situaciji, ki močno vpliva tudi na športno dogajanje. Z njo se bo pogovarjala Meta Škvarč.


23.07.2020

David Pečnik in Martin Juvan

Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ena največjih in najmnožičnejših prireditev ljudskega izročila na Slovenskem, letos zaznamuje šestdeseti jubilej. O splavarskem izročilu in ohranjanju tovrstne dediščine pa tudi o tem, da je Ljubno ob Savinji dejavno v Evropski splavarski zvezi, bosta po polnoči spregovorila predsednik tamkajšnjega Flosarskega društva David Pečnik in poznavalec splavarskega izročila na Slovenskem Martin Juvan. Pripravlja Teodor Bostič.


22.07.2020

Meta Krese

Njene zgodbe so stkane iz fotografij in besed. Pripovedujejo o stvareh, ki so nam skrite ali pa si pred njimi zatiskamo oči. Njene odmevne reportaže, objavljene v številnih domačih in tujih medijih, nam jih razkrivajo. Stvarno, dokumentaristično, prodorno, a tudi pretanjeno in spoštljivo. Meta Krese potuje in raziskuje. S fotoaparatom in beležnico. Na nočni pogovor jo je povabila Nada Vodušek.


20.07.2020

Tina Lagler in Blaž Miklič

Pred četrtkovo premiero cikla kratkih dokumentarnih filmov Mi nismo izgubljena generacija na nočni klepet prihaja dvojec, ki sestavlja ekipo OSM films. Režiserka Tina Lagler in direktor fotografije Blaž Miklič bosta opisala ustvarjanje petih dokumentarnih portretov, v katerih sta predstavila mlade slovenske ustvarjalce, ki se s svojim delom bodisi preživljajo, ali pa jim to delo prinaša dodatni zaslužek. Kratki filmi poleg ustvarjanja peterice izpostavljajo težave, s katerimi se srečujejo mladi, ki so ujeti v prekarne oblike zaposlitve. Iz omenjenega projekta je nastala tudi ideja za pripravo filmov o ustvarjanju med karanteno, ki sta se ga ustvarjalca lotila ob razglasitvi vseh omejitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa.


19.07.2020

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

V noči s sobote na nedeljo ste na vrsti poslušalci nočnega programa, da svoje misli delite z voditeljico Mojco Blažej Cirej. Na telefonski številki 01/475 22 22 bomo tudi tokrat poslušali vaše zgodbe in jih delili z radijskim etrom.


18.07.2020

Bojana Pivk Križnar

Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.


Stran 55 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov