Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Kava v mačji družbi je sladka tudi brez sladkorja
Ker v mestih življenje teče hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka. Ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej sta v tem zaslutila priložnost za razvoj inovativne poslovne ideje, ki sta jo črpala iz svoje ljubezni do živali. Nastal je Cat Caffe, prva mačja kavarna v Sloveniji.
“Naše mačke namesto, da bi se podnevi igrale, ko imamo največ gostov, se lovijo ponoči,” o nočnem življenju mačk v kavarni razlaga Robert. Pred nekaj dnevi je zjutraj naletel na razbito steklo nad pultom in takoj pomislil na vlom. Po pregledu posnetkov nadzornih kamer pa je presenečen ugotovil, da je glavna krivka za škodo ena izmed večjih mačk v kavarni. Celo steklar, ki je menjal steklo, ni verjel, da bi kaj takega lahko povzročila mačka.
Ampak potem je pa pač videl Meri pa rekel: “No, ta mačka pa mogoče bi lahko to naredila.”
Mačke je bilo treba pred odprtjem kavarne vzgojiti oz. socializirati. V pol leta življenja pri Tini in Robertu so se mačke tako naučile uporabljati mačje stranišče, naučile so se, da ne smejo praskati gostov, da se pustijo božati in da reagirajo na klic, ki naznanja hranjenje.
Srečo sva imela tudi s karakterji naših mačk, da so prijazne mačke, da niso agresivne. Ker to ne bi bilo primerno za kavarno.
Ker je Maine Coon precej velika mačja pasma, so vzreditelji Tini dali zanimiv nasvet: naj mačko, če jo ta ugrizne, ugrizne nazaj.
“Najprej sva dobila idejo že doma, od najine prijateljice iz Amsterdama in potem sva šla z namenom na Dunaj,” o prvih korakih pove Tina. Dunajski Cafe Neko je par obiskal iz poslovne in osebne radovednosti. Proti domu sta odšla navdušena, ampak do končne izvedbe je preteklo še precej časa.
Najprej za začetek sva pogledala, če je sploh možno to v Sloveniji. Nakar sva ugotovila, da neke zakonodaje na to ni napisane, ker tega se še nihče ni lotil.
Prakso sta črpala iz drugih podobnih kavarn po svetu. Od tod tudi odločitev, da bo higienski standard čim višji: uvedla sta mačji bonton, zasteklila prostor za pripravljanje pijače in hrane, poskrbela za higieno rok.
Ko prideš v sam lokal, imamo takšen steklen vetrolov in vidiš potem mize in šank, ki je zastekljen z ogromno stekleno steno. Na vsaki strani so steklena vrata in potem zadaj mi pripravljamo stvari, ki jih stranke naročijo.
Vseh 8 prebivalcev kavarne lahko podrobneje spoznate spodaj:
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Kava v mačji družbi je sladka tudi brez sladkorja
Ker v mestih življenje teče hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka. Ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej sta v tem zaslutila priložnost za razvoj inovativne poslovne ideje, ki sta jo črpala iz svoje ljubezni do živali. Nastal je Cat Caffe, prva mačja kavarna v Sloveniji.
“Naše mačke namesto, da bi se podnevi igrale, ko imamo največ gostov, se lovijo ponoči,” o nočnem življenju mačk v kavarni razlaga Robert. Pred nekaj dnevi je zjutraj naletel na razbito steklo nad pultom in takoj pomislil na vlom. Po pregledu posnetkov nadzornih kamer pa je presenečen ugotovil, da je glavna krivka za škodo ena izmed večjih mačk v kavarni. Celo steklar, ki je menjal steklo, ni verjel, da bi kaj takega lahko povzročila mačka.
Ampak potem je pa pač videl Meri pa rekel: “No, ta mačka pa mogoče bi lahko to naredila.”
Mačke je bilo treba pred odprtjem kavarne vzgojiti oz. socializirati. V pol leta življenja pri Tini in Robertu so se mačke tako naučile uporabljati mačje stranišče, naučile so se, da ne smejo praskati gostov, da se pustijo božati in da reagirajo na klic, ki naznanja hranjenje.
Srečo sva imela tudi s karakterji naših mačk, da so prijazne mačke, da niso agresivne. Ker to ne bi bilo primerno za kavarno.
Ker je Maine Coon precej velika mačja pasma, so vzreditelji Tini dali zanimiv nasvet: naj mačko, če jo ta ugrizne, ugrizne nazaj.
“Najprej sva dobila idejo že doma, od najine prijateljice iz Amsterdama in potem sva šla z namenom na Dunaj,” o prvih korakih pove Tina. Dunajski Cafe Neko je par obiskal iz poslovne in osebne radovednosti. Proti domu sta odšla navdušena, ampak do končne izvedbe je preteklo še precej časa.
Najprej za začetek sva pogledala, če je sploh možno to v Sloveniji. Nakar sva ugotovila, da neke zakonodaje na to ni napisane, ker tega se še nihče ni lotil.
Prakso sta črpala iz drugih podobnih kavarn po svetu. Od tod tudi odločitev, da bo higienski standard čim višji: uvedla sta mačji bonton, zasteklila prostor za pripravljanje pijače in hrane, poskrbela za higieno rok.
Ko prideš v sam lokal, imamo takšen steklen vetrolov in vidiš potem mize in šank, ki je zastekljen z ogromno stekleno steno. Na vsaki strani so steklena vrata in potem zadaj mi pripravljamo stvari, ki jih stranke naročijo.
Vseh 8 prebivalcev kavarne lahko podrobneje spoznate spodaj:
Današnji težki časi so razgalili načeto psihološko stanje ljudi in potreba po psihoterapevtski pomoči je čedalje pogostejša. V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali psihoterapevtko Doro Pal, gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, ki znanje, pridobljeno prek fakultete in specializacije, združuje s celovitim pristopom k življenju – duhovnim, psihičnim in fizičnim – pa tudi z delom s sanjami, dihalnimi vajami, zdravim načinom življenja in drugimi alternativnimi metodami, ki pomagajo k usklajenosti duha in telesa.
Pa se nam je izmuznilo to poletje. Proti večeru se hitro stemni in ohladi, tako da zunaj ni več prijetno. Nekaj mesecev bomo pač morali potrpeti, saj nimamo izbire. Družili se bom o v notranjih prostorih, da nam bo toplo. Če vas vleče v mrakobno razpoloženje, se nikar ne pustite.
Anja Osterman je bila v letošnji sezonami med najhitrejšimi kajakašicami na mirnih vodah na svetu. Po zmagah v svetovnem pokalu si priborila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Uspešna je bila tudi na evropskem prvenstvu, ob srebrnem se je razveselila tudi bronastega odličja. Pred letošnjo sezono je prekinila sodelovanje s prejšnjo ekipo, po dolgem nastopanju s Špelo Ponomarenjko Janić se je odločila izključno za nastope v enojcu. Odločitev se je izkazala za pravilno, ta Anjo je namreč vrhunska sezona.
Camino je čar. Camino je preplet različnih ljudi, različnih kultur, različnih zgodb. Vsem pa je skupno eno: želja, da prehodimo pot, po kateri je pred nami hodilo na milijone ljudi. Tako Denis Malačič, ki je Jakobovo pot prehodil letošnjega avgusta. O tej njegovi pustolovščini, pa tudi o drugih njegovih poteh, v nocojšnjem nočnem programu.
Naš osrednji gost je tokrat profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji Viljem Babič, eden najzaslužnejših za uspehe njihovega šolskega gledališča English student teather.
Živi v Rožnem vrtu. Tako se imenuje njihov prostor ob potoku, v vasi sredi gozdov in zdravilnih energij narave, v enem najbolj neokrnjenih delov Slovenije, pri Fari ob Kolpi. Rože so njene prijateljice in zaveznice. Ljubezen do cvetlic, predvsem do skoraj pozabljenih lepotic iz starih kmečkih vrtov, je botrovala knjigi Pod okriljem kapucinke, v kateri nam avtorica naslika magičnost obhišnih vrtov in njihovih prebivalk. S poetično pisavo nas vodi skozi lepoto sobivanja z živimi in barvitimi cvetovi. Vsaka roža ima svoje posebno bitje, ki deluje na različnih energijskih poljih, pravi Ljuba Južnič.
42 let je živela kot moški. Predlani je začela s postopkom tranzicije in pred dobrima dvema mesecema tudi uradno postala ženska. Lia Bordon je s svojo izpovedjo sredi poletja razburkala družbena omrežja, z javnostjo delila svoje občutke in strahove pred, med in po tranziciji in razkritju. Kako se je vse življenje počutila v napačnem telesu, kako živi zdaj, kako so njeno preobrazbo sprejeli bližnji, kako znanci in neznanci, kaj vse ji je prinesla in kaj odnesla?
Pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz, iz katerega del veje kritika časa, ironija in satira, humor in izjemna duhovitost, bo gost tokratnega nočnega obiska. Zaradi svoje kritike režima je bila njegova poetika označena celo kot nevarna, zato je imel kar veliko težav pri revijalnih objavah – in tudi pri uprizarjanju njegovih iger. No, imel … in ima. A vendar bomo nocoj spregovorili tudi o krstni uprizoritvi njegove zadnje napisane komedije Slovenska Kura. Nočni pogovor bo prepojen tudi s pesmimi, za katere je Ervin Fritz napisal besedilo. K pogovoru sem povabila tudi enega od režiserjev Slovenske kure Darka Čudna.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili znanega športnega novinarja in komentatorja Ervina Čurliča. Čeprav je pred kratkim končal 40-letno novinarsko kariero in se upokojil, pa smo lahko njegovim temperamentnim, doživetim in tehtnim komentarjem prisluhnili v prenosih pred kratkim končanega svetovnega prvenstva v odbojki. Toda našemu gostu ni domač samo šport, ampak je v vlogi pripadnika severnoprimorske civilne zaščite dejaven tudi v spopadanju z naravnimi nesrečami. Zato, seveda, ni bilo mogoče mimo poletne ognjene stihije na goriškem Krasu. V tokratnem nočnem popotovanju bomo spoznali tudi pomen in vlogo žensk na kmetiji, prisluhnili odzivom ob odkritju doprsnega kipa Janeza Stanovnika v središču Nove Gorice, v Piranu spoznavali zgodbe nekaterih tamkajšnjih vodnjakov in se v Ajdovščini pridružili mladim astronomom.
Štos ni šala in SOS ni klic na pomoč, če ju povežemo z legendarnim glasbenim urednikom Draganom Buličem. Od Radia Študent, prek Vala 202, do Prvega programa nacionalnega radia, z občasnimi gostovanji na televizijskih ekranih, je kratek prerez njegove poklicne kariere. Dragan ima dve glavni ljubezni: glasbo in šport. O najboljših koncertih svojega żivljenja, o najvplivnejših glasbenih albumih, o srečanjih z velikani popularne glasbe, nogometu in tenisu ter o njegovem pojavljanju v družabnih kronikah in prisotnosti na družbenih omrežjih v nočnem programu.
15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli pesmi igralk. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba.
Ljudje imajo različne zgodbe in vsaka lahko pripomore k spreminjanju sveta. Da ne bi ostale prezrte, jim je potrebno nameniti pozornost, meni Mitja Tretjak, novinar Primorskega dnevnika in radijski voditelj. Pred leti je na koprski televiziji vodil tudi oddaji Brez meje in Sprehodi, ki je nastala iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ne le o doživljanju čezmejnega prostora, temveč tudi o dogajanju v Ukrajini, ki se mu posveča v zadnjih mesecih, bo tekla beseda v nočnem programu iz studia Radia Koper.
Gostja nočnega programa bo pevka, glasbena pedagoginja ter odlična interpretka skladb Slovenske popevke Irena Vrčkovnik. Na samostojni glasbeni poti je že več kot 30 let. Začela je v narodnozabavnem ansamblu Vesna, se nekaj časa spogledovala s countryjem, v zadnjem času pa se posveča poučevanju mladih pevk in pevcev; vidimo in slišimo jo tudi na festivalih.
V nočnem programu bo po polnoči gost predsednik Kulturnega društva Forma viva Makole, kipar in idejni vodja 20-letnega kiparsko-slikarskega simpozija, Ivan Dvoršak. Z jubilejno in hkrati zadnjo izvedbo Forme vive bo dokončno postavljena deset kilometrov dolga pot, poimenovana Park skulptur, ki je edinstvena in najdaljša transverzala umetnosti na svetu. V nadaljevanju noči se bomo potepali po Jamajki; z znanim Mariborčanom, Borisom Črničem, pa razmišljali o Mariboru, o Festivalu Lent in o njegovem dolgoletnem sodelovanju z Narodnim domom.
Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Neveljaven email naslov