Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Ko preprosto veš, da boš zmagal. To je to.’

12.02.2016

ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.

Pomembno se je vedno znati pobrati

Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.

Strah pred neuspehom

Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.

Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno

Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.

Občutek je vse

Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.

Pomočnik trenerja ženske reprezentance

Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.

Ali žirija res odloča o zmagovalcu?

Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.

Zdaj je srečen

Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.


25.08.2021

Rea Kolbl

V noči s torka na sredo bomo pred mikrofonom gostili astrofizičarko in vzdržljivostno športnico Reo Kolbl. Otroška leta je preživljala na treningih gimnastike, telovadnico pa je nato zamenjala z laboratorijem, ko se je odločila za študij astrofizike v ZDA. In čeprav se je že zdelo, da je šport dokončno izgubil talent in je na ta račun pridobila akademska sfera, se je v njenem življenju spet zgodil velik preobrat: mlada teoretična fizičarka je med doktorskim študijem ugotovila, da pokojnine ne bi rada dočakala v pisarnah in laboratorijih ob odkrivanju osnovnih zakonitosti vesolja, ampak da jo pravo življenje čaka v naravi, raziskovanju sveta in premagovanju lastnih meja. »Med ukvarjanjem s športom sem bila zelo srečna, v laboratoriju pa malo manj, in ko sem ugotovila, da lahko enako zaslužim s športom, sem zgrabila priložnost,« pravi zvezdnica gorskega teka z ovirami Rea Kolbl, ki bo sogovornica voditeljice Tadeja Bizilj.


23.08.2021

Jana Fak

Kaj je ilustracija? Ali je res samo slikovna oblika v risbi, sliki, fotografiji ali kateri koli drugi umetniški obliki, ki marsikomu prikazuje in razlaga čutne informacije zgodbe, pesmi, pripovedi ali samo ujet trenutek avtorja? In kako pravzaprav nastane ilustracija? Kaj se dogaja v njenem ustvarjalnem procesu? Na ta in še mnoga vprašanja bomo iskali odgovore z gostjo Nočnega obiska. Na klepet prihaja ilustratorka Jana Fak, ki je lani začela poseben projekt. Začela je ustvarjati pobarvanke, ki ljudi nagovarja k sočutju, ki je v danih razmerah še kako pomembno. V svet barv vas bo skupaj z gostjo v družbi dobre glasbe popeljal Sandi Horvat.


22.08.2021

Noč literature z Lucijo Grm

Vsak začetek je težak, zlasti začetek konca, je eden od stotih najboljših aforizmov Žarka Petana in začetek konca tedna bomo zaokrožili še s kakšnim. Ponovno bomo pokukali v Novo butalsko čitanko Vinka Möderndorferja, voditeljica Lucija Grm pa vam bo predstavila tudi duhovito kriminalko V vodi mrtve Savke Janka Valjavca. Ni ga - čez smeh.


21.08.2021

Igor Miljavec

Začenjamo s pogovorom o premagovanju težav, pravzaprav različnih ovir, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni na Goriškem. Naš gost je predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec. V drugi nočni uri se najprej odpravimo na Kanalski Kolovrat, kjer bomo občudovali bogato sakralno dediščino. Potem v Čepovanu obiščemo etnološko-muzejsko zbirko, v Novi Gorici pa še mlade filmske navdušence, ki so ustvarjali na 10. mednarodnem filmskem taboru. Seznanili se bomo tudi z letošnjo bero navtičnega turizma, pokukali v pravljično deželo nad Mostom na Soči in izmerili turistični utrip v srednji Soški dolini. Proti jutru bomo še umetniško dobrodelni in športno-turistično razgreti na brzicah reke Soče.


20.08.2021

Dr. Mitja Ferenc

Dr. Mitja Ferenc je na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze leta 1985 diplomiral iz zgodovine in leta 1999 pod mentorstvom Dušana Nećaka doktoriral s temo Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev. Leta 2001 se je zaposlil na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 2001 je bil izvoljen za docenta, leta 2007 pa v naziv izrednega profesorja. Raziskuje slovensko novejšo zgodovino, leta 1994 je dobil Steletovo priznanje za delo na področju ohranjanja kulturne dediščine. Mitja Ferenc je tudi član in pevec popularne kostelske tamburaške skupine Prifarski muzikanti, ki je med drugim dosegla zmago na Festivalu narečnih popevk 2008, na Slovenski popevki 2009 pa prejela nagrado občinstva. V nočnem programu ga bo gostila voditeljica Lucija Grm.


19.08.2021

Igor Lorenčič

Na nočni radijski obisk prihaja mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske 2. gimnazije, ki ga 1. septembra letos ne bo v šolo. Dan prej se bo namreč upokojil, mi pa bomo izvedeli kateri so bili ključni izzivi obdobja njegovega ravnateljevanja. V nočnem nadaljevanju bomo izvedeli več ob obnovi gradu Podčetrtek, spoznali avtorja edine slovenske knjige o ne pretirano koristni a vsekakor izjemno zanimiv napravi imenovani klopotec, dodali nekaj utrinkov s koncerta zasedbe Toti big band in tik pred jutrom povabili v Prlekijo. Glasbeni opremljevalec bo Tinček Bradač, voditelj pa Stane Kocutar.


18.08.2021

Mojca Jug in Alma R. Selimović

Poletje se bo tudi letos izteklo s festivalom Mladi levi, že 24. po vrsti. Kako živo in dejavno je umetniško polje v teh čudnih časih? Kaj se dogaja s festivali, kako umetnost išče in najde poti do ljudi? O vsem tem, pa tudi o zanimivih, prodornih predstavah in drugih dogodkih letošnjega festivala se bomo pogovarjali z vodjo programa Stare elektrarne Mojco Jug in v.d. direktorice Bunkerja Almo R. Selimović, ki sta soselektorici letošnjega festivala. Pred mikrofon ju je povabila Nada Vodušek.


16.08.2021

Matej Kastelic

Če je vse eno … … je vseeno, Tudi tisto ker je eno Je vse, Ko bo svet za oba … …bo obsvetila svetloba. To so stihi Mateja Kastelica, skladatelja, ljubitelja besede, gledališča in narave. Z njim se je pogovarjala Višnja Fičor.


15.08.2021

Nočni pogovori z Mojco

Na, pa smo še v enem vročinskem valu, najmočnejšem to poletje, pravijo na Arsu. Če pa pomislimo na škodo, ki si jo s svinjanjem podnebja povzročamo sami, je pa to še najmanj. Pomislite samo na poplave v Nemčiji, pa na točo ta teden pri nas, na 45 stopinj v Grčiji, na požare in grozo, ko so živali žive zgorele, ko je ogenj zajel živalski vrt. Kaj tako groznega upam, da ne bomo več slišali. Si še želite na dopust kam daleč? Raje ostanimo na varnem, kolikor je to sploh mogoče, in v zanimivi nočni družbi.


14.08.2021

Uroš Marušič

Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru, pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča, ki je tokratni gost nočnega programa. V nočno družbo vabi Tjaša Lotrič.


13.08.2021

Ana Cajhen

V glavni sezoni nošenja slamnikov smo na nočni obisk povabili Ano Cajhen, mlado rokodelko, ki je ena redkih, ki pri nas izdeluje ta slamnata pokrivala. Obenem vam predstavi še bogato tradicijo slamnikarstva v Domžalah, saj kot lokalna turistična vodnica sodeluje s tamkajšnjim Slamnikarskim muzejem ali pa vas popelje po Pravljičnem Šumberku. Od kod ljubezen do ustvarjanja s slamo, kako se je sploh znašla v tej že nekoliko pozabljeni obrti in kakšni slamniki so trenutno najbolj priljubljeni in iskani, je Ana Cajhen povedala Andreji Čokl po polnoči.


12.08.2021

Sebastijan Škorc

Z gostom Sebastijanom Škorcem, dolgoletnim slovenskim odbojkarskim reprezentantom, govorimo o pomembnosti športa, njegovih lepih plateh, izzivih mladih igralcev in o največjem izzivu slovenske članske odbojkarske vrste ta hip – septembrskem evropskem prvenstvu. Biti del trenerskega štaba reprezentance je zanj velika čast in odgovornost. Nič drugače ni na klubski ravni, kjer ga letos čaka evropski izziv. Odbojkarski klub Merkur Maribor, katerega prvo ekipo vodi že nekaj let, je lani osvojil naslov državnega prvaka. Naslov, ki prinaša nove obveznosti. Naporne, a se jih s sodelavci in igralci zelo veseli. Z njim se je pogovarjala Helena Ajdnik.


11.08.2021

Ema Kobal

Če ste junija šli mimo Cankarjevega doma v Ljubljani, niste mogli uiti pozornemu očesu Opazovalca, ki je zrl na vas s pročelja. Morda ste se za hip ustavili in se zamislili. Se ovedeli prisotnosti neštetih oči kamer, ki nenenhno spremljajo in nadzorujejo naše gibanje. Umetnica Ema Kobal je vprašanje zastavila sebi in vsem nam. Čelistka, ki je lok zamenjala z likovnimi orodji in se zadnje čase posveča predvsem eksperimentiranju z grafičnimi tehnikami. No, ni ga zamenjala povsem, še zmeraj jo lahko slišimo v zasedbi Bowrain, lani je kot soavtorica ustvarila glasbo za gledališko predstavo Ljudožerci, ki jo je režiral Luka Marcen v produkciji AGRFT. A vse pogosteje jo srečujemo predvsem na likovnih razstavah. V njenih delih se nam izrisujejo različni življenjski prizori dinamičnih človeških figur, njihovih skupnih in posamičnih zgodb. Naših zgodb. Emo Kobal je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.


09.08.2021

Prof.dr. Marina Lukšič Hacin

Skozi stoletja se je, zaradi takšnih in drugačnih razlogov selilo na milijone ljudi. Vse to je in še oblikuje svet migracij. Z njim se že vrsto let ukvarja prof. dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer deluje že od leta 1989. Prav gotovo nas v prvih urah ponedeljka odpelje po svetu, tudi na Švedsko. Za doktorat se je namreč ukvarjala s tamkajšnjim multikulturalizmom in slovenskimi izseljenci. Od sodobnih migracij, begunstva, izseljenstva do vračanja in kroženja možganov. O vsem tem je prof. dr. Marina Lukšič Hacin pripovedovala na ponedeljkovem Nočnem obisku, na katerega jo je povabila Mojca Delač.


08.08.2021

Projekt B-AIR: dr. Helena Korošec

Helena Korošec je doktorica znanosti, profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Je tudi strokovnjakinja s certifikatom Peter Hess na področjih zvočne masaže in komunikacije z zvokom za otroke. O pozitivnih učinkih zvoka za podporo zdravju, čustveni stabilnosti, povečanju zavedanja vseh čutil in izboljšanju komunikacije študira tudi na Britanski akademiji za terapijo z zvokom. Z dr. Heleno Korošec se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


07.08.2021

Vladimir Vladović

Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovićem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba.


05.08.2021

Naselje Zavrh

Na nočni obisk se bomo odpravili v slikovito naselje Zavrh, priljubljeno turistično točko, ki je v središču gričevnatih Slovenskih goric. Leži na slemenu nad Pesniško dolino. Na severnem predelu je pokrito z mešanimi gozdovi, na južni strani pa se razprostirajo sadovnjaki, njive in vinogradi. Je edin kraj v Sloveniji, kjer se skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni neguje spomin na slovenskega generala Rudolfa Maistra Vojanova. V nadaljevanju noči, po eni, bomo govorili o pozitivnem učinku gozda in o sanjah, nato pa bomo gostili glasbeni skupini Peron in Alo!Stari. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.


04.08.2021

Sylvia Plath

Skozi noč bomo prebirali cvetove mladostnih pesmi Sylvie Plath, ameriške pesnice, ki je svoje zˇivljenje nelocˇljivo prepletla z literaturo in ga tudi avtofikcijsko ubesedila. Pesnica, ki ima danes mitski status, je živela polnokrvno, bila je lacˇna izkusˇenj, na valu navdiha se je zapenila vanje, ko so se ji ponudile, pravi Andreja Udovč, ki je njene zgodnje pesmi izvrstno prepesnila v slovenščino. Izšle so pri založbi Sanje, v zbirki Hiša pesmi. “Mnogo taksˇnega je v Sylvijini mladostni poeziji, ob cˇemer srce bralca zares bije. Tu so posejana semena Sylvijinega kasnejsˇega poeticˇnega klasja: pozorno, zavzeto snovanje pesemskega loka, iz katerega se v izpovednem liricˇnem tonu pneta dramaticˇnost in pripovednost; uvajanje sˇirokega razpona glasov, perspektiv, razpolozˇenj, likov; zametki in razvijanje metaforike, kljucˇne tudi v kasnejsˇi poeziji; in prepletanje osebnega s sˇirsˇim druzˇbeno- politicˇnim kontekstom. Pesmi Juvenilie so pomemben dokument rastocˇega samozaupanja v lastni samobitni pesnisˇki izraz. Rdecˇe poje liricˇna vrtnica v bujnem spletisˇcˇu zgodnjih pesmi Sylvie Plath; vrtinec prvih izkusˇenj, hrepenenje, bolecˇina, sanje in ljubezen so vpleteni vanje.”, piše v spremni besedi Andreja Udovcˇ. Pesmi Sylvie Plath bo interpretirala nočna voditeljica Nada Vodušek.


02.08.2021

Noč šansona, 5. del

To noč se bomo spet zadrževali ob pariških odrih 50-ih let in poslušali pevce, ki so bili takrat njihova stalnica in so pomembno sooblikovali podobo francoskega šansona. Tokratni interpreti bodo: René-Louis Lafforgue, Andrel, Lucienne Delyle, Bourvil, Guy Béart in Eddie Constantine.


01.08.2021

Jorg Zupan

Jorg Zupan (1987) je kuharski prvoligaš, ki je o kulinaričnem oskarju, kar Michelinove zvezdice tudi so, sanjal že kot mladostnik. In mu je uspelo. Z ljubljansko restavracijo Atelje. A šele takrat, ko mu ni bilo več tako zelo pomembno, da jo osvoji, ampak mu je še danes bistveno to, da je gost zadovoljen. Jorg kuha s srcem, čeprav pravi, da "jem le še svinjsko meso, ki ga sam zakoljem", strastno in ne mara predalčkanja v kateri koli kulinarični slog. On (se) razvija po svoje, avtorsko, pri tem pa se mu vendarle poznajo svetovljanske prakse v tujini, saj je pred leti v Avstraliji delal v takrat najboljši restavraciji na celini, sydneyjskem Quayu, od tam je šel v londonsko klasično francosko restavracijo z Michelinovo zvezdico - Pied-a-Terre, potem pa tudi za mesec dni še na prakso k Hestonu Blumenthalu v Fat Duck, in v Oslo v Maemo. Obe slednji se kitita s kar tremi michelinkami. Ljubitelj umetnosti, rolkanja in fermentiranih jedi, je pred kratkim odprl gostilno Breg, ki sledi konceptu "mastno in slastno, z jedmi za dušo". Zupan pravi, da nobena jed ne more biti boljša od sestavin in, da je v kuhinji pomembno to, da se ne ustrašiš, da imaš kontrolo. Bolj podrobno ga spoznajte v tokratnem Nočnem obisku, ko bo z nami delil svoje kulinarične zgodbe.


Stran 38 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov