Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Sašu Gačniku oziroma Svarogovu je bila glasba položena v zibelko. Pogosto je ob nastopih njegovega očeta prespal v zaodrju in ob koncertih spoznaval življenje glasbenikov, s katerimi je čez veliko let nastopil kot klaviaturist. Zdaj je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Duša. Takoj po polnoči jo bosta po rokersko razkrivala z voditeljem Andrejem Prezljem.
Prvi šolski dan prinaša mešane občutke – veselje ob srečanju s sošolkami in sošolci, novi izzivi, nove priložnosti, a tudi stiske, napetost, nesoglasja s starši in večna bitka s hormoni. In to iz generacije v generacijo. Vsi smo bili tam, vsi smo jokali in se smejali. Se še spominjate prvega šolskega dne? Kakšni so bili vsi ostali? Nas šola zares uči za življenje? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl pričakuje vaše spomine in komentarje na telefonski številki 01/475 22 22.
Bohinjci letos ponosno praznujejo: 240 let je, odkar so štirje srčni možje osvojili Triglav in se zapisali v slovenske gene. Takrat v skalah ni bilo še nobene stope, nikjer ni bilo nobenega klina ali jeklene vrvi, pred seboj so videli cilj in ga dosegli po teh dneh hoje. Kako je danes Triglav vpet v identiteto Slovencev, kako z njim živi Bohinj in kako eden od mož, ki je gonilna sila dogajanja ob obletnici – z nočnim gostom Bojanom Travnom.
Gostja v tokratnem nočnem programu iz studia Radia Koper bo Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi svojo Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. Koprčanka, ki se je že pred leti preselila v Ljubljano, se tokrat v domač kraj vrača s prvim septembrom najbolj povezano tematiko. Z novinarko Matejo Brežan bosta govorili o začetku novega šolskega leta. Kdo je v večjem pričakovanju: otroci ali starši? Ocene: bo to tekma za najboljše ali naj bo odraz znanja? Kako uspešno graditi dober odnos do šole in učiteljev? To je le nekaj dilem, ki jih bosta odkrivali in pojasnili v nočnem pogovoru.
V zadnji avgustovski noči bi prav lahko kramljali samo o morju, vetrovih in jadranju – kar veseli našega nocojšnjega gosta. Vendar! Ker je gost Nočnega obiska prof. Uroš Urleb, predavatelj, znanstvenik in vodja razvoja pri eni največjih svetovnih farmacevtskih družb – pri velikanu Novartis, je v prvem planu njegovo široko znanje in zanimiva službena pot. V svoji karieri je delal na številnih strokovnih in vodstvenih položajih v Sloveniji in v tujini. Objavil je več kot 100 znanstvenih publikacij, 5 monografij in ima več kot 10 podeljenih patentov. Kako nastajajo nova zdravila, ki vlivajo upanje številnim bolnikom in navdušujejo zdravnike?
Predsednik letalskega in navtičnega društva Pegaz iz Maribora Riko Vranc dobro ve, katere so skrivnosti in sladkosti letenja s toplozračnimi baloni. S kakšnimi predpisi je letenje z baloni urejeno danes in kje so za balonarje najlepši razgledi? Tudi o tem v Nočnem pogovoru. Rika Vranca je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Slikar in performer, ki v našo vizualno občutljivost dreza z večmedijskimi postavitvami. Čeprav mu ta beseda ne leži, ker lahko zveni pretenciozno. Včasih kdo njegove projekte zaradi kaotičnega ozračja razume kot odraz njegovega lastnega kaosa. V resnici pa so rezultat zelo strukturiranega procesa in včasih skupinskega dela, sodelovanja. Umetnik, ki se ga lepota sveta močno dotakne. A z umetnostjo ne želi igrati na naša čustva. Nas očarati. To bi bilo prelahko. Ustvariti kaos, ki ima strukturo, ritem, mnoge plasti. Jaša Mrevlje-Pollak – nočni gost Nade Vodušek.
Predstavniki mlajših generacij, ki nismo živeli v času Jugoslavije, imamo glede življenja v socializmu precej nejasno podobo. Po eni strani so tu zgodbe o tem kako so vsi imeli službo in streho nad glavo, kako so mladi s ponosom prepevali ‘Lepo je v naši domovini biti mlad’ in kako so si vsi pomagali med seboj. Po drugi strani pa je mnogo kritik na račun zapletov z birokracijo, strogo cenzuro in nadzorom partije. Lea Ogrin vas vabi, da se ji preko telefonov pridružite v noči z nedelje na ponedeljek in delite z nami svoje najbolj žive spomine na čas socializma ter tako pomagate orisati življenje v Jugoslaviji tistim, ki ga niso doživeli.
Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše instrumente in zasedbe: od solističnih instrumentov do velikega simfoničnega orkestra in v svojih delih na edinstven način povezuje dva danes pogosto nasprotujoča si pola v glasbi: klasično glasbo in popularno glasbo. Sam pravi:
Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat obiskal “sveto deželo”, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. Razmišlja o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem. Z njim se pogovarja Andrej Šavko.
Če ste mislili, da zna z motorno žago rokovati vsak, se motite. Motorna žaga je statistično gledano najbolj nevarno orodje, delo v gozdu pa spada med najbolj nevarne poklice pri nas. Kako ugotoviti, kdo je pri tem delu najboljši? Kdo najhitreje sestavi in razstavi motorno žago? Kdo najhitreje oklesti drevo? Kako oboje povezati v športno disciplino? Vse to bosta pojasnila Robert Čuk, evropski prvak in Janez Meden, tretji na svetu na tekmovanja gozdnih delavcev. Previdno in z varne razdalje ju bo opazoval voditelj Jure K. Čokl.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Raziskovati in kritično premišljevati sodobne scenske umetnosti ali jih uprizarjati zanj ni dilema. Dela oboje. Ker je utelešenje kritike možno le v telesu tistega, ki udejanja, torej performerja? Z Lano Zdravković od leta 1999 deluje v tandemu Kitch, ki ustvarja kritične, konceptuane performanse. In če je pozicija performiranja vedno subjektivna, ali jo je mogoče kritično objektivno opazovati? Kako teoretik misli sebe kot performerja? Nedavno je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla njegova knjiga Performans-kritika – Zasuk v odpravo umetnosti. Knjiga, ki – kot pravi v spremni besedi Blaž Lukan – nenehno premišljuje samo sebe. Teoretik in performer Nenad Jelesijević, nočni gost Nade Vodušek.
V prvih urah ponedeljkove noči bo z nami mlada obetavna pevka Sabrina Zavšek. Svojo pevsko pot je začela z zmago na več mladinskih pevskih tekmovanjih, pozneje pa jo je nadgradila tudi z več osvojenimi nagradami v tujini. V zadnjem obdobju se Sabrina uveljavlja kot samostojna avtorica, skladateljica in tekstopiska, ki sodeluje tudi z najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene.
Polhov doživljajski park in Pot pastirskih škratov na Krvavcu, turistični novosti za otroke in družine, sta tesno povezani z Urošem Grilcem. Po letih različnih uradniških in funkcionarskih položajev, med drugim je bil tudi minister za kulturo, ga je pot ponesla v svet zanimive ustvarjalnosti in kreativnosti. Zakaj prav pravljični in doživljajski svet za otroke? Kaj ga navdušuje pri Cankarju, zakaj je zagledan v knjigo in kaj ga navdušuje v glasbi? Ta in druga vprašanja za dr.Uroša Grilca, nočnega gosta.
V vasi Barka pri Vremskem Britofu, v kraju z manj kot 100 prebivalci v Občini Divača, je doma Zavod Dobra pot. Ustanovili so ga prijatelj, ki so Ljubljano zamenjali za življenje v Brkinih, se tja preselili in se s prostovoljstvom vključili v zanje novo okolje. O življenju v brkinski vasi, primerjavah z urbanim vrvežem, vrednotah, prijateljstvu, prostovoljstvu in delu se bomo v tokratnem Nočnem obisku pogovarjali z delom druščine, ki ustvarja Zavod Dobra pot. Janji Novoselc se bodo v studiu pridružile Nava Vardjan, Pina Hu in Katyush Manakai.
Pravijo, da je smeh pol zdravja in to noč bomo skrbeli za zdravje. Vabimo vas, drage poslušalke in poslušalci, da se nam pridružite preko telefonske linije in z nami delite vice, šale in prigode, ki so vas najbolj nasmejale. Se še spomnite čemu ste se smejali kot otroci? Kaj pa vas nasmeje danes? Pridružite se pogovoru v oddaji Nočni obisk in skupaj bomo pozdravili nov dan – nasmejani.
Veteranska tekača Lojzka Bratuša in Polde Dolenc kljub letom požirata kilometre na mednarodnih maratonih in gorskih tekih ter pobirata priznanja. Veliko je njunih tekaških podvigov in dogodivščin. V pomen športnega načina življenja nikakor ne dvomita. Pred mikrofon ju je povabil Bratko Zavrtnik.
Praznik je kot naročen za nočno druženje, pa ravno to noč se bo tudi precej ohladilo, napovedujejo vremenoslovci. Napolnite svoj telefon, voditeljica Mojca vas vabi h klepetu ali vsaj k poslušanju – sedem minut čez polnoč.
Niko Karo je ime, ki stoji za mnogimi vizualnimi izdelki priljubljenih skladb pri nas. Gre za ustvarjalca, ki kreira ne samo v glavi, ampak s kamero na zaslone gledalcev prenese tudi sporočilo glasbenih izvajalcev. Svoje režiserske in snemalčeve izkušnje krepi tudi v naši hiši. Kako nastaja in koliko dela je potrebnega v pred in post produkciji videospota nam bo med drugim zaupal nocojšnji gost, Niko Karo, ki ga je na klepet povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov