Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega lepota, mikrobiologija in turizem? V tokratnem nočnem pogovoru bomo gostili študentko mikrobiologije Anjo Antič, ki je tudi aktualna miss turizma Slovenije. Na svetovnem izboru v Maleziji je januarja osvojila lento miss fotogeničnosti in po dolgem času Sloveniji priborila pomembno uvrstitev. Ali je lepota dovolj za zmago na lepotnih tekmovanjih, bo Anja Antič med drugim odgovorila voditeljici Tadeji Bizilj.
V nočnem programu smo gostili študentko mikrobiologije, Anjo Antič, ki je lansko leto osvojila naziv Miss turizma Slovenije 2015/16. Stereotipi pravijo, da lepota in pamet ne gresta vedno skupaj.
Naučila sem se uspešno združit službo – lepotna tekmovanja in študij.
Zmaga na slovenskem izboru ji je prinesla nastop na svetovnem tekmovanju januarja letos v Maleziji, kjer se je zbralo petinpetdeset lepotic.
Sredi januarja na plaži pri 35 stopinj – enostavno fantastično.
V otroštvu se je Anja kot odlična mlada športnica naučila premagovati tudi poraze. Toda, pri športu se pri neuspehu še bolj zaženeš, daš v višjo prestavo, še bolj pridno treniraš – in potem naslednjič morda tudi z malo sreče ne stojiš več na stopnički za drugo ali tretje mesto, ampak na najvišji. Ko ti uide najvišja stopnička na lepotnem tekmovanju – kaj narediš takrat?
Če si punca želi izkusiti tudi mednarodna tekmovanja, ima v Sloveniji glede na število lepotnih tekmovanj veliko možnosti za zmago in nadaljnje udejstvovanje.
Mnogi kljub vsemu lepotnih tekmovanj ne jemljejo preveč resno. Ko jim poveš, da si missica in se ukvarjaš s tem, točno vidiš, kako zavijejo z očmi in ti takoj pripišejo negativne lastnosti.
Naučila sem se precenit situacijo – kdaj se predstavit kot missica in kdaj kot študentka mikrobiologije.
Lepotna tekmovanja ponavadi spremljamo prek televizijskih ekranov, vsak si ustvari svojo sliko in svoje mnenje. Kriteriji za zmago so različni. Lepota je vedno v očeh opazovalca, a energija, sproščenost in komukativnost naredita veliko. Žal je včasih še vedno tako, da po najvišjih mestih posegajo dekleta iz držav z največjo finančno močjo.
Pri nas lepotna tekmovanja niso tako spoštovana kot v tujih deželah.
Svet mode je včasih tudi krut, dekleta se prekmalu znajdejo v njem in ne vedo, kaj vse jih čaka. Nimajo nikogar, ki bi jih vodil in prav zato včasih zaidejo.
Ljudje se ne zavedajo, kako močno si nekatera dekleta želijo zmage. Fotogeničnost, hoja po modni pisti, poziranje – vse to ni nič slabša služba kot katerakoli druga.
Anja Antič, aktualna Miss turizma Slovenije, bo svoj naziv Miss fotogeničnosti in odlično uvrstitev med najboljših deset na svetovnem izboru za Miss turizma v letošnjem letu poskusila kar čimbolje vnovčiti, potem pa uspešno končati študij mikrobiologije in nadaljevati magisterj v medicinski smeri. In kot pravi sama: Kjer je volja, je pot, in če nekaj delaš s srcem, delaš to najboljše!
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj imajo skupnega lepota, mikrobiologija in turizem? V tokratnem nočnem pogovoru bomo gostili študentko mikrobiologije Anjo Antič, ki je tudi aktualna miss turizma Slovenije. Na svetovnem izboru v Maleziji je januarja osvojila lento miss fotogeničnosti in po dolgem času Sloveniji priborila pomembno uvrstitev. Ali je lepota dovolj za zmago na lepotnih tekmovanjih, bo Anja Antič med drugim odgovorila voditeljici Tadeji Bizilj.
V nočnem programu smo gostili študentko mikrobiologije, Anjo Antič, ki je lansko leto osvojila naziv Miss turizma Slovenije 2015/16. Stereotipi pravijo, da lepota in pamet ne gresta vedno skupaj.
Naučila sem se uspešno združit službo – lepotna tekmovanja in študij.
Zmaga na slovenskem izboru ji je prinesla nastop na svetovnem tekmovanju januarja letos v Maleziji, kjer se je zbralo petinpetdeset lepotic.
Sredi januarja na plaži pri 35 stopinj – enostavno fantastično.
V otroštvu se je Anja kot odlična mlada športnica naučila premagovati tudi poraze. Toda, pri športu se pri neuspehu še bolj zaženeš, daš v višjo prestavo, še bolj pridno treniraš – in potem naslednjič morda tudi z malo sreče ne stojiš več na stopnički za drugo ali tretje mesto, ampak na najvišji. Ko ti uide najvišja stopnička na lepotnem tekmovanju – kaj narediš takrat?
Če si punca želi izkusiti tudi mednarodna tekmovanja, ima v Sloveniji glede na število lepotnih tekmovanj veliko možnosti za zmago in nadaljnje udejstvovanje.
Mnogi kljub vsemu lepotnih tekmovanj ne jemljejo preveč resno. Ko jim poveš, da si missica in se ukvarjaš s tem, točno vidiš, kako zavijejo z očmi in ti takoj pripišejo negativne lastnosti.
Naučila sem se precenit situacijo – kdaj se predstavit kot missica in kdaj kot študentka mikrobiologije.
Lepotna tekmovanja ponavadi spremljamo prek televizijskih ekranov, vsak si ustvari svojo sliko in svoje mnenje. Kriteriji za zmago so različni. Lepota je vedno v očeh opazovalca, a energija, sproščenost in komukativnost naredita veliko. Žal je včasih še vedno tako, da po najvišjih mestih posegajo dekleta iz držav z največjo finančno močjo.
Pri nas lepotna tekmovanja niso tako spoštovana kot v tujih deželah.
Svet mode je včasih tudi krut, dekleta se prekmalu znajdejo v njem in ne vedo, kaj vse jih čaka. Nimajo nikogar, ki bi jih vodil in prav zato včasih zaidejo.
Ljudje se ne zavedajo, kako močno si nekatera dekleta želijo zmage. Fotogeničnost, hoja po modni pisti, poziranje – vse to ni nič slabša služba kot katerakoli druga.
Anja Antič, aktualna Miss turizma Slovenije, bo svoj naziv Miss fotogeničnosti in odlično uvrstitev med najboljših deset na svetovnem izboru za Miss turizma v letošnjem letu poskusila kar čimbolje vnovčiti, potem pa uspešno končati študij mikrobiologije in nadaljevati magisterj v medicinski smeri. In kot pravi sama: Kjer je volja, je pot, in če nekaj delaš s srcem, delaš to najboljše!
Na nočni klepet smo povabili Polono Požgan, ki se že dve desetletji ukvarja s komunikacijo, ki bo tako rdeča nit prve ure. Poznamo jo kot predavateljico, radijsko in televizijsko voditeljico in pisateljico. Ravno je izdala knjigo Govori in inspiriraj z zlatimi pravili komunikacije in številnimi drugimi praktičnimi nasveti.
V noči šansonov se bomo zadrževali na začetku 20. stoletja, in sicer bomo sprva še na pariškem Montmartru, tako kot prejšnjikrat. Pretežni del noči pa bomo posvetili posebnemu žanru tega obdobja, tako imenovanemu chansonu a voix, kar je bila oznaka za tiste popevke, ki so jih peli pevci s posebno močnim glasom, pogosto so bili to kar operni pevci.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Na nočni klepet smo ob njenem obisku Pohorja, povabili Gabrijelo Duh, Mariborčanko, ki že dve desetletji živi na Primorskem. Narava, kot pravi, je njen drugi dom. Zaposlena je med tistimi, ki postavljajo meje takrat, kadar na zabavah pogledamo pregloboko v kozarček, sicer pa je mama dveh najstnikov, Timoteja in Sergeja. Če jo srečamo, jo prepoznamo po iskrenem nasmehu, v zadnjem času pa tudi po knjigi Srečala sem tebe, našla sem sebe, v kateri je spisala svojo življenjsko zgodbo do danes.
V nočnem programu se bomo z glasbo in predvsem gostom, ki je z njo zelo tesno povezan, selili v prva leta slovenske popevke. Šli bomo na Evrovizijo, se sprehodili po zaodrju Vesele jeseni in Melodij morja in sonca, se potopili v svet šansona, predvsem pa osvetlili življenjsko in zelo uspešno glasbeno pot enega najboljših slovenskih pevcev, lastnika opojnega baritona, ki z leti še pridobiva žametu, ki je osvajal – oprostite – še vedno osvaja mednarodne odre in tudi filmska platna. V geslih številnih križank morate vnesti dva L-ja.
Od drastičnega hiranja, zastoja srca zaradi pomanjkanja hranil in ob le 42-ih kilogramih je danes Suzana Kranjec krasotica, iz katere življenje kipi. Neutrudna učiteljica matematike, ki svoje učence vselej pripelje do srečnega konca, dosledno spoštuje matematične operacije tudi takrat, kadar fermentira zelenjavo iz svojega vrta in peče kruh z drožmi. To je bil edini kruh, po katerem je ni bolel trebuh, ko je bila majhna. Pekla ga je babica. Ko je izvedela, da ima celiakijo, ji je diagnoza rešila življenje. Takrat je začela spoznavati širine fermentacije in brezglutenske prehrane, po vseh teh letih pa je v pripravi takšnih jedi postala kraljica. Peka brezglutenskega fermentiranega kruha je njena obsesija. Fermentiranje vsega, kar ji pride pod roke, pa je posebno doživeto sobivanje z drobnoživkami. Vsaj en del noči lahko sobivate skupaj z njenimi mislimi. Vabljeni v ta morda še nepoznani svet, ki pa se samo na daleč zdi zapleten, preveč drugačen, da bi ga okušali. A če ne bi vsaj skušali posnemati takšen način življenja tudi tisti, ki omejitev pri prehranjevanju nimamo, bi lahko zelo veliko zamudili.
Nocoj malo po polnoči se nam bo v studiu Prvega pridružil vizualni umetnik Miran Mohar, ki deluje na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja in gledališke scenografije, sicer pa je član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slovenishe Kunst, grafično-oblikovalskega studia Novi Kolektivizem ter gledališča sester Scipion Nasice. Pridružite se nam pri klepetu o njegovi umetniški poti, razburljivih in kontroverznih akcijah, s katerimi so člani NSK radi provocirali domačo in tujo javnost, o potovanjih in razstavah po vsem svetu in še marsičem. V oddajo Nočni obisk ga je povabila voditeljica Višnja Fičor.
Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.
Neveljaven email naslov