Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Damjanovo in Viktorijino življenje je verjetno imelo več vzponov in padcev kakor življenje marsikoga izmed nas. Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Zakonca Bitenc bosta med drugim spregovorila tudi o preživljanju enoletne zaporne kazni in stanju v slovenskih zaporih, ki sta ga izkusila kot zapornik in njegova obiskovalka. Na pogovor ju je povabila Darja Pograjc.
Od življenja na ulici, skvotanja v zapuščenih zgradbah, preživljanja zaporne kazni in spremljajoče sladkorne bolezni do pobega iz sveta drog, razstavljanja fotografij zapuščenih stavb in selitve v majceno ljubljansko stanovanje. Viktorija in Damjan Bitenc sta nam svojo življenjsko zgodbo razkrila v oddaji Nočni obisk.
“Veliko olajšanje je, ko prideš v stanovanje, ki ima elektriko, vodo. Ne zebe te, predvsem ne zebe te. Ker zime so bile zelo težke,” pove Viktorija Rozman Bitenc, ki je 4 leta živela na ulici. Njen partner Damjan Bitenc je na ulici pristal okoli svojega 20. leta in na njej preživel 10 let.
Tukaj je bil pol oče največji razlog pa njegovo maltretiranje moje mame. Tega nisem enostavno prenesel in sem se dvignil in sem šel. Prvič sem živel v garaži, v Savskem, 9 mesecev.
Zadnje težko obdobje sta Viktorija in Damjan preživljala v zavetišču za brezdomne odvisnike. “Katastrofalno. Prideš na wc, vse krvavo, zanemarjeno, stvari po tleh. Ne moreš, ne vem, ne moreš niti na wc iti,” strahoten prizor naslika Damjan. Izkušnja je še toliko bolj neprijetna, saj sta se zakonca Bitenc v preteklosti srečala z drogami.
Se zbudim in pogledam na okensko polico in vidim kozarček z neko tekočino in inzulinsko iglo na polici. Človek, ki je spal nad nama na pogradu, je večer pred tem kriziral od pomanjkanja droge.
“Seveda ti je neprijetno, ker se ustrašiš, da bo prišel vzgojni delavec v sobo in bo videl tisto iglo in avtomatsko bi bila tudi midva kriva, ker na tistem pogradu spiva,” razloži 23-letnica.
Damjan je pred časom odslužil 15-mesečno zaporno kazen: “Vzrok je bila tatvina. Odvisnost in tatvina v trgovini. Obtožen sem bil v pol ure, povozilo me je pa to, ker je bil še nož v igri in predkaznovanost.” Kako je biti odvisnik in diabetik v slovenskem zaporu?
Damjan je bil v času prestajanja zaporne kazni odvisen od zdravniške pomoči – potreboval je zdravila na recept (antidepresive, tablete za spanje in mirne živce). A vseh predpisanih tablet nikoli ni videl.
Najbolj žalostno je to, da imaš ti kartico ves čas pri sebi. Zapor kot ustanova v bistvu dviguje tablete za vse paciente. On je ob izpustu dobil še ampule za inzulinsko črpalko, ki je sploh ni imel. Medtem ko tablete, ki so bile napisane na njegovo ime, pa ne.
To je eno izmed najpogostejših vprašanj, na katera morata odgovarjati zakonca Bitenc. “Zato, ker je ni. Pa zato, ker ni šole. To bi jaz odgovoril,” iskreno pove 32-letnik. Viktorija se strinja, da je iz ulice, kjer skorajda nimaš možnosti, da poskrbiš za osebno higieno, težko oditi na razgovor za službo. Problemi se pojavijo tudi, ko želiš dokončati prekinjeno šolanje.
Da recimo kot oseba, ki ima osnovnošolsko izobrazbo, želim končati svojo srednjo šolo, moram vpisati srednjo šolo. Kar pomeni, da izgubim status brezposelne osebe. Posledično s tem izgubim možnost za prejemanje denarne socialne pomoči. Kako si bom jaz plačala 150 eur vpisnine, 60 eur za en izpit in potem še minimalno 250 eur za maturo?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk, naravnost iz premiere njegove najnovejše predstave z naslovom Ivan Grozny, prihaja Žiga Čamernik. Žiga je po izobrazbi politolog ter antropolog, a je umetnost njegova največja strast. Svoj talent razvija skozi igralski sistem Stanislavski in s Strasbergovo metodo, po kateri se urijo predvsem igralci iz Združenih držav Amerike. Gre za metodo s katero se igralec pravzaprav prelevi v lik, ki ga reprezentira. Čamernik je tudi novinar, recenzent in pedagog javnega nastopanja. Kako izbira like v katere se potopi z neverjetno predanostjo in kaj se nauči iz vsakega karakterja, bo razložil Lei Ogrin, nekaj minut po polnoči.
Ana Cajnko je prostovoljka, profesorica likovnega pouka in predsednica društva RESje, ki pomaga ljudem z demenco in njihovim svojcem. Dolga leta je spremljala dogajanje v domovih za starejše in na osnovi lastnih izkušenj napisala priročnik Demenca, moja učiteljica. Po polnoči bo skupaj s članico društva Nevenko Dobljekar gostja v našem studiu. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
V nocojšnjem nočnem programu bomo skušali »prelisičiti« izkušenega psihoterapevta. Naš namen je, da bi mi več izvedeli o njem in njegovem delu, kot on o nas. In kdo je geštalt psihoterapevt Tomaž Flajs? Že dolga leta dela s posamezniki, pari in skupinami. Piše tudi članke in v enem izmed njih se je vprašal, kaj v današnjem času pomeni biti moški. Dotaknili se bomo tudi pomembnega aktualnega vprašanja: kaj nam prinaša predlog Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje. V njem je svoje mesto končno dobila tudi psihoterapija.
Morda vas je klik že kdaj zanesel na njegove spletne Peripetije. Če vas je, ste jih gotovo poklikali spet. In spet. Če radi hodite v kino, se mu lahko zahvalite za sijajne prevode dialogov. Če radi berete, dela za vas sezname knjig in mesečni pregled najzanimivejših dogodkov, povezanih z literaturo, da se vam ni treba truditi z iskanjem. A pazite kako pišete. Je namreč preganjalec slovničnih in pravopisnih napak. Damjan Zorc je neusmiljen in humoren. Trenutno je hudo zaposlen tudi kot član kolektiva ljubljanske celice Unescovega mesta literature. Prevajalca, pisca, bralca in gledalca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
EPEKA je znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe, tehnologijo in socialno podjetje iz Maribora. Ustanovljeno je bilo pred 10 leti kot podpora projektu Evropska prestolnica kulture 2012, pod njihovim okriljem je vzpostavljena tudi Romani Kafenava. Umetnost, mladi in socialno podjetništvo, so teme ki jim združenje še vedno posveča pozornost. Eden od prihodnjih projektov je Romska postaja, ki jo bo v nočnem obisku predstavil predsednik EPEKE, Štefan Simončič.
V nočnem programu Radia Slovenija, ki poteka iz koprskega studia, bo naš gost Darij Šömen, inkluzivni trener v Judo klubu Koper, strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja pri CSD Koper ter član komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije. Svojo poklicno pot je začel pri Zvezi Sonček, kjer je bil vodja Terapevtskega centra na Elerjih, preizkusil se je tudi v gospodarstvu, a pot ga je znova zanesla k delu z ranljivimi skupinami. Zadnja leta sodeluje z Dnevnim delovno-terapevtskim centrom Barčica. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Tekmovanje Mladina in gore je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Hkrati je tudi športno tekmovanje, saj planinstvo obe prvini enakovredno združuje. Minuli konec tedna je tekmovanje v Trzinu potekalo že 29-tič. Med srednješolskimi ekipami so znova slavile ekipe iz Planinskega Društva Idrija. Zasedle so kar prva štiri mesta. Po polnoči se nam bo v studiu pridružil njihov mentor in predsednik omenjenega planinskega društva Nace Breitenberger. Z njim bomo govorili o uspešnem delu z mladimi na področju planinstva in pomenu zgodnjega vključevanja mladih v raznovrstna izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o TOM telefonu, o edinem telefonu za otroke in mladostnike v Sloveniji, pri katerem nocojšnji gost sodeluje že vrsto let. Ker dobro pozna šolski sistem, pozna posebnosti generacij mladih in vpliv sodobnega časa. Z Nacetom Breitenbergerjem se bo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na nočni obisk prihaja Katja Škrabar, avtorica knjig Sem to res JAZ? in V treh mesecih do gospoda Pravega, in sicer bomo govorili o partnerskih odnosih, o tem, kako biti ljubljen, kako zaživeti svoje vsakdanje življenje z mirom v srcu in biti uspešen, zdrav, vesel in tudi bogat. Z gostjo, ki bo za ta del sporeda izbrala tudi glasbo, se bomo pogovarjali med polnočjo in drugo uro, k sodelovanju pa vabimo tudi vas. Med drugo in tretjo bomo glasbeno in govorno predstavili skupino Mama rekla, ki je v preteklosti sodelovala z Neisho in Zlatkom, in njihovih dvanajst skladb z jeseni izdanega drugega albuma Ves ta svet, med tretjo in četrto pa bomo z Brigito in Tomažem potovali na Borneo. Nočni program pripravljajo: Robert Zajšek, glasbeni opremljevalec Aleš Vajngerl in tonski tehnik Boštjan Feguš.
Življenje v digitalni dobi je polno moderne tehnologije, prevlade medijev ter prepletanja resničnega in virtualnega sveta, napredek in novosti na tem področju so hitri, posledice dolgoročne in ne le pozitivne. Medije in družbena omrežja, kjer vsakdo deli svojo verzijo resnice, polnijo trditve o izmišljenih novicah. Kako prepoznati lažne novice? Se jim je moč ubraniti? In nenazadnje, ali so lažne novice res od včeraj? V nočnem programu, na Prvem.
Na nočni obisk prihaja zanimiv sogovornik, doktor strojništva in triatlonec, Urban Pavlovčič. Prisluhnite klepetu o HC klancih, Dnevih strojništva, floorballu, Ironmanu, Tarantinu in rumenem Twingu – po polnoči na Prvem. Urbana Pavlovčiča je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Radioamaterstvo. Gre za osebni hobi radiokomunikacijske dejavnosti, ki je namenjena samoizobraževanju, medsebojnemu komuniciranju in tehničnemu raziskovanju. Slovenski radioamaterji se lahko pohvalijo s številnimi priznanji s svetovnih tekmovanj v radioamaterstvu, nedolgo nazaj pa so bili tudi na eni od zahtevnejših ekspediciji v Gani. Izkušnje z ekspedicije bosta z nami v Nočnem obisku delila radioamaterja Peter Bogdan in Rado Škrajner. Na klepet ju je povabil Sandi Horvat.
Zimske noči so hladne in samotne, ni pa nujno, da je vedno tako. S sobote na nedeljo vam voditeljica Mojca Blažej Cirej ponuja svojo družbo, klepet v skupini sovic. Napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite Mojco – na telefonsko številko 01/475 22 22.
Homeopatsko zdravljenje je oblika zdravilstva oziroma alternative medicine, ki je v svetu in tudi pri nas v porastu. Prav zaradi tega je tudi vprašanj na to temo vedno več. V pogovoru z gostjo, farmacevtko Vesno Breščak, ki se ukvarja s homeopatijo, ne bomo rešili vprašanja, kako umestiti alternativno zdravilstvo v tradicionalne prakse, bomo pa zagotovo osvetlili nekatere vidike zdravljenja s homeopatskimi zdravili. Na nočni obisk je Vesno Breščak povabil Boštjan Simčič.
Nočna gostja Simona Koser Šavora precej odstopa od klišeja klasične ženske. A je hkrati tudi to – mama dveh otrok in žena, ki z veseljem pove, da je imela pri izbiri moža več sreče kot pameti. Je multi-inštrumentalistka, voditeljica, scenaristka, vodja zasebne glasbene šole, tonska mojstrica in germanistka. Poklicno je poznavalka filatelije, kaj počne poleg vsega tega pa jo bo voditelj Jure K. Čokl vprašal takoj, ko bo iz rok izpustila kitaro, na katero vam to noč igrala v živo.
Pokrajinski muzej Maribor, osrednja muzejska ustanova v mestu ob Dravi, v letu 2018 zaznamuje 115 let obstoja in delovanja. Kaj v tem muzeju pripravljajo ob tem jubileju, s katerimi dogodki in prireditvami bodo zaznamovali to leto, pa tudi o zgodovinski poti muzeja, njegovih zbirkah, stalnih razstavah in dejavnostih bo po polnoči spregovorila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Mirjana Koren. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča se v teh dneh po odru preganjajo Pošasti. Zadnja predstava, ki jo je režiral. Za njim jih je že več kot sto. Žanrsko raznolikih, a s prepoznavnim avtorskim podpisom. Četudi dolg, bi bil nočni pogovor hudo prekratek, če bi se hotela sprehoditi skozi vse. Pa tudi, kdo bi hodil nazaj, pravi Vito. Ne preštevanje, ampak pogovor v živo, tukaj in zdaj, aktualne misli o aktualnih rečeh bodo merile nočne minute. Z Vitom Tauferjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Direktor fotografije je eden manj prepoznavnih poklicev filmske industrije pri nas. Mnogi ga enačijo s kamermanom oziroma snemalcem. V bistvu pa gre za enega glavnih avtorjev avdiovizualnega dela, pripovedovalca zgodbe in tako je tudi skoraj najpomembnejši člen pri ustvarjanju filma. Lev Predan Kowarski je trenutno eden najboljših direktorjev fotografije mlajše generacije pri nas. Čeprav je šele na začetku svoje filmske poti, se je že podpisal pod več kot trideset celovečernih in kratkih igranih filmov, dokumentarnih filmov in videospotov. O vlogi in značilnostih direktorja fotografije se bo nekaj minut po polnoči z njim pogovarjal Marko Rozman.
Fotoklub Žarek iz Sežane deluje 25 let. Jubilej so obeležili z odprtjem fotorazstave Arhitektura, ki predstavlja izbor 15 članov z različnimi motivi fasad, stopnic, odsevov in drugih arhitekturnih elementov. V studiu se nam bosta pridružila trenutni in dolgoletni predsednik fotokluba, Igor Petaros in Jadran Čeh. Del pogovora bomo namenili tudi pomenu ljubiteljske fotografske umetnosti za območje Krasa in Brkinov ter vplivu digitalne tehnologije. K poslušanju vabi Janja Novoselc.
Neveljaven email naslov