Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
Aljoša Mislej je odgovorni urednik Mandrača, izolskega tednika, ki izhaja že tri desetletja in je med slovenskimi mediji velika posebnost. Je tudi glasbenik in prevajalec. Prevedel je novo slovensko izdajo stripa o Alanu Fordu. Sodeluje tudi v več glasbenih zasedbah, nekaj časa je bil tudi glasbeni urednik na našem radiu.
Stari slovenski pregovor »Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni« se izkazuje kot pravilen. Od toplih, celo vročih sončnih žarkov do snežnih padavin, dežja in hladnega vetra. Pravi čas za predati se klepetu. V tem nočnem programu vas vabimo k sodelovanju – voditeljica Lucija Grm vam bo predstavila prisrčno zbirko Ugibank, malih oblečenih v šale Jane Kolarič. In če boste uganili, kaj ugibanke opisujejo, bomo izpolnili tudi kakšno vašo glasbeno željo. Pa malček poklepetali, kako vpliva na vas aprilsko nestanovitno vreme pa še o čem.
Na nočni obisk prihaja mednarodno priznani pevec in učitelj Danilo Kostevšek iz Konzervatorija za glasbo in balet Maribor. Podiplomski specialistični študij Samospev in oratorij je zaključil leta 2010 na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Je prejemnik številnih nagrad. Z naravo je povezan že od mladih nog, v prostem času pa obožuje tudi peko kruha z drožmi. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek.
Lahko bi bil tudi odvetnik, vendar je po diplomi iz prava spoznal, da je poklican za nekaj drugega, zato se je vpisal na AGRFT in leta 2014 diplomiral iz dramske igre in umetniške besede v letniku Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja. Od takrat ga njegova igralska pot kot rednega člana ali gostujočega igralca vodi po številnih slovenskih gledaliških odrih od Nove Gorice, Kopra, Novega mesta, Maribora do Ljubljane, kjer je trenutno član ansambla SNG Drama, vendar sodeluje tudi z drugimi gledališči. To pomlad je z ekipo Mini teatra gostoval v kultnem newyorškem gledališču La MaMa s predstavo Turingov stroj, ki je še vedno na sporedu tudi doma. Trenutno nastaja v Mini teatru že nova predstava Angeli v Ameriki, premierno bo uprizorjena v začetku maja. Nočni pogovor bo zato malo obarvan tudi z ameriško gledališko sceno, a kot pravi naš gost, je po svoji raznolikosti in kakovosti slovensko gledališče v veliki prednosti. Nejc Cijan Garlatti je nočni gost Nade Vodušek.
Pa smo spet sredi praznikov. Ne vem, zakaj so ljudje tako narejeni, da praznujejo s prenajedanjem. Potem pa smo jezni sami nase in si očitamo. Se pa ob mizi družimo, to je dobro. Družimo se tudi v nočnem programu, ko preostalih, ki so bili čez dan z vami, že davno ni nikjer več. Mojca Blažej Cirej vam pri tiščanju v želodcu žal ne more pomagati, lahko pa vam razvedri tihe nočne ure, ko ostanete sami.
Če bi želeli njeno strast in žlahtnost ob pripovedovanju o poklicu, ki ga živi že 40 let, ljubezen in svetost, ki ju čuti do sveta someljejstva, shraniti v steklenico, bi hitro ugotovili, da to ni možno. Ženska, ki je pred davnimi leti izrekla DA Škotski in ogromno doprinesla k njeni industriji viskija, je sklenila dva zakona, enega z nekdanjim vojaškim pilotom, drugega pa s svetom someljejstva. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da se bo kdaj ukvarjala z alkoholom ali tobakom, pa četudi je oskrbovala ladje z vsem, kar so potrebovale, in znala brati njihova naročila s teleprinterja, a v takratni Jugoslaviji je bila v to prisiljena, če je hotela obdržati službo, saj tega ni želel početi nihče. »Zame je bila to sramota, saj sploh nisem vedela, da obstaja več vrst visikijev. A ne boste se delali norca iz mene,« pove. Zdaj je že dolgo tudi na Otoku zelo cenjena vitezinja viskija. Z njenim bogatim poznavanjem zgodovine, tudi množičnih velikih pijanstev narodov, se izkoreninjanja alkoholizma loteva drugače. »Ljudi je treba opismenjevati. Mi Slovenci imamo zelo dobro besedo: uživanje alkohola, uživanje, ne pijančevanje. Neekscesno, ampak kulturno.« Dama, ki močno občuduje zavzetost in zanimanje posameznikov, ki želijo pripravljati odlična kakovostna sadna žganja, za katerimi je cela znanost in ki so za Slovence značilna. Slovenska žganjekuha je zanjo nov mejnik v naši kulturni dediščini. Ženska, ki bolj obožuje "glasbo po tihem", ženska »z značajem«. Majda Debevc. To noč v oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija. Z vami bo voditeljica Vesna Topolovec.
Bolje debel in srečen, kot suh in tečen, pravi pregovor, ki ponazarja skrajnosti, s katerimi se v povezavi s prehranskimi navadami sooča moderna družba. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da se premalo zavedamo, kako prepleteni sta prehrana in psihologija. Veliko je zmot oziroma privlačnih resnic, ki se jih radi oprimemo pri krmarjenju skozi današnji življenski tempo. Znanstvena dognanja s tem v zvezi nam bo v nočnem klepetu predstavila dr. Tadeja Jakus, višja predavateljica in raziskovalka na področju gibanja in prehrane s Katedre za prehransko svetovanje-dietetiko Univerze na Primorskem. Na obisk jo je povabil Sandi Škvarč.
Laščanka Manuela Brečko je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2016 s skladbo Blue And Red (Modro in Rdeče). Kot najstnica in članica dekliškega tria, ki je preigraval narodnozabavne uspešnice, si gotovo ni mislila, da bo kdaj pela pred več sto milijoni gledalci po vsej Evropi. Poskusila je srečo v Stockholmu na Švedskem, kjer je z življenjskim partnerjem preživela kar nekaj let. A srce je klicalo domov, v mesto na Štajerskem, ob Savinji. Ni ji žal časa in energije, ki ju nameni prepevanju.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili pogovoru z mladeničem iz okolice Maribora, Miho Dajčmanom, ki je širši javnosti znan kot novinar Večera, ima pa še številne druge talente. Prisluhnili bomo tudi glasbi Manuele Brečko, ki bo predstavila debitantsko ploščo Sunrise, slišali pa bomo tudi glasbo nepozabnega kitarista Garyja Moora. Za konec pa bomo spoznali še znamenitega mariborskega urarja.
Mladi pianist in skadatelj živi in ustvarja v Amsterdamu, njegovim koncertom pa je nekajkrat na leto mogoče prisluhniti tudi doma. Pred dnevi je na Mentu nastopil z jazzovsko zasedbo Trio Mihe Gantarja. A kompozicije in zvoka ne raziskuje le v eni zasedbi. Lani je izšla “škatla” petih albumov njegove avtorske glasbe, ki zajema vse od solističnih skladb, dueta s pevko Marto Arpini do večjih zasedb. Set albumov je bostonska spletna revija The Arts Fuse uvrstila med najboljše debitantske jazz albume preteklega leta. Klavir je jedro njegovega ustvarjanja, kot pravi, se njegova praksa začne in konča za klavirjem, torej vsi kompozicijski, konceptualni in performativni pristopi izhajajo od tod. Set albumov nagovarja raznolike poslušalce vse od ljubiteljev sodobnega jazza in avantgardnih sladokucev do ljubiteljev lirike in spevnosti, torej odprtim in pozornim poslušalcem, ki se jih muzika dotakne v vseh svojih oblikah. O njegovi dosedanji poti, glasbeni viziji in prihodnosti se z Miho Gantarjem pogovarja Nada Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo zazrti v Mistinguett, ki so jo že za življenja poimenovali kraljica glasbenih dvoran, saj pariške scene prve polovice 20. stoletja ni zaznamovala le s svojimi nastopi, ampak tudi z organizacijo velikih glasbeno-plesnih revij, ki so bile bistvo marsikaterega in marsikogaršnjega večera v Parizu tam nekje od leta 1910 pa vse do druge svetovne vojne. K spoznavanju njene življenjske zgodbe in poslušanju njenih šansonov vas vabi Miha Zor.
V studiu se nam je pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.
Na nočni obisk prihaja pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Z nami bo Alenka Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Skoraj 80 let spomina na partizansko pesem in pesmi odpora kot prispevek h kulturi našega naroda, ki izvira iz narodno-osvobodilne borbe za svobodo ter varovanje partizanske pesmi kot kulturne dediščine, obuja drugi najstarejši slovenski zbor. Njegov prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor. 20. aprila 1944 je zbor prvič nastopil v vasi Planina pod Mirno goro – takrat še kot Invalidski pevski zbor. Tako se je začelo – nadaljevanje pestrega izvajalskega popotovanja tega pomembnega pričevalca slovenske glasbene ustvarjalnosti pa bosta v nočnem programu po polnoči predstavila predsednik Partizanskega pevskega zbora Jožef Roškar in namestnik predsednika Jože Drabik.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja pisatelj in dramatik Tone Partljič s svojimi zelo živimi spomini na kritika, esejista in gledališčnika Bojana Štiha, čigar stoletnice rojstva smo se pred nedavnim spominjali. Po eni bomo izvedeli več o paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi na Dravskem polju, in spomnili na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra. V drugi polovici noči se bomo podali še v kleti gradu Bogenšperk in prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Gostja Nočnega obiska je bila dr. Špela Režun, direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje, v katerega je vključenih več kot 150 odraslih oseb z nalepko intelektualne in/ali fizične oviranosti. Je vztrajna zagovornica spremembe zastarele medicinske paradigme obravnavanja ljudi z oviranostmi, je jasna glasnica, da so to odrasli ljudje s svojimi željami in potrebami, ki so bile v zaprtih institucijah spregledane. Za skupnost, ki jo vodi, si ne želi, da bi se samomarginalizirala, zato jo spodbuja, da se s svojimi talenti in zahtevami obrača navzven, na družbo, v kateri soobstaja.
Kako roman prevesti v gledališko predstavo? Ljubimki je zgodnje delo znamenite avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. Nastalo je leta 1975, vendar po vseh desetletjih njegov jezik enako silovito zareže tudi v svoji odrski različici. Je ljubezen v ruralno delavskem okolju mogoča, ali gre le za utvaro iz romanov za ženske? Sanjajo o romantičnem zakonu, ta pa jih potem, ko se utelesi, udari z mešanico fizičnega nasilja in brutalne spolnosti. Sanje se raztreščijo pod udarci, v ustih namesto sladkih poljubov slan okus po krvi. Vsak odnos je tu zgolj sredstvo menjave oziroma preživetja, pravi režiserka, ki je delo postavila na oder Mladinskega gledališča v Ljubljani. Tema ostaja in je aktualna tudi za naš prostor in čas. O ženski, njenih željah in možnostih, o odnosih, o razmislekih mlade generacije gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev na nočnem obisku z Nino Ramšak Marković. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
Danes veliko slišimo o pomenu kakovostnega zraka, vode ali hrane, vprašanje kakovostnega zvočnega okolja ni v ospredju našega zavedanja. A njegova vloga za zdravje in dobro počutje vseh živih bitij ima velik pomen. O tem bosta v noči s sobote na nedeljo spregovorili dve gostji, doktorica Sonja Jeram, ki v zadnjih letih raziskuje škodljive vplive okoljskega hrupa na zdravje ljudi v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Maruša Laure, mag. prof., s pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki v svoji pedagoški praksi z uporabo metod Montessori in Suzuki vzpodbuja kakovostno zvočno okolje pri najmlajših.
Gostja prve ure nočnega programa bo nekdanja vrhunska jadralka, Klara Maučec. V bogati karieri je osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najboljša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Jadralko, ki je osvajanje odličij na regatnih poljih uspešno združevala s študijem mikrobiologije, je na pogovor povabil Primož Čepar.
Da so pravljice za razvoj otrok izjemnega pomena, ste seveda vedeli. Morda pa še niste slišali, da obstajajo tudi terapevtske pravljice za otroke z različnimi težavami. Njihov namen je s prijetnim pristopom otrokom pomagati prebroditi različne težave. Na nočni obisk prihaja avtorica terapevtskih pravljic Deni Kragelj, ki vam bo odlomek iz ene od takih pravljic tudi prebrala.
Neveljaven email naslov