Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.

Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.

Friškovec: spektakelsko morišče

Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.

Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.

Trubarjeva ulica: čevlji kot znak prehoda

Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.

Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.

Stara mestna elektrarna: primer dobre prakse

Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.

To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.

Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.

Begunska problematika: pobuda Staknimo glave

Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”

Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.

Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.