Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
S prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.
Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.
Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.
Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja Aljaž Pestotnik Robič – Jeseničan, ki se je po osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na drugi strani Karavank, v Avstriji. Slovenščino in angleščino je študiral v Gradcu in bil tudi predsednik tamkajšnjega Kluba slovenskih študentk in študentov. Sogovornik je problematiko slovenske manjšine v Avstriji dobro spoznal in postala je tako pomemben del njegove identitete, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, ampak si želi poučevati na eni od dvojezičnih šol. V nadaljevanju nočnega programa bomo govorili tudi o mesecu skupnega branja in spoznali vinarja Mitja Lo Duca. Nočna voditeljica bo Lidija Cokan.
Glasba je zanj medij komunikacije. Je iskanje, so neodgovorjena vprašanja, negotove situcije, je pretakanje zamisli. Glasba kot imprivizacija, skozi katero se odpirajo nove poti. Avtor glasbe za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z izobraževanjem in založništvom. A to so samo podatki. Podatki pa ne zajamejo širine in iskrivosti njegovega ustvarjanja. To je treba doživeti. Nazadnje je na festivalu FeKK publiko očaral s svojim kratkim filmom Komaj čakam, da prideš. Fim je uvrščen tudi v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma. Tomaž Grom je nočni gost Nade Vodušek.
Na nočni obisk prihaja nasmejana Štajerka, ki ne mara osebnostnih nalepk, Sandra Auer. Deluje na več področjih, in vse kar počne, kot pravi sama, dela s srcem, posledično zato z večjim veseljem. V zadnjih letih kot podjetnica prebuja ljudi okoli sebe s pozitivno energijo in spoznanjem, da je življenje treba enostavno živeti. Tako se je rodila tudi podjetna ideja Pogled od znotraj. Kje in kdaj je ona doživela vsa spoznanja o življenju, ki jih deli z ostalimi? Kako usklajuje poslanstvo matere, žene, prijateljice, podjetnice, kreatorke spletnih vsebin bomo izvedeli tekom pogovora. V družbi dobre glasbe bo s Sandro Auer po valovih noči potoval Sandi Horvat.
V noči na nedeljo na nočni obisk prihaja raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe, pevka, harfistka, skladateljica in performerka Zvezdana Novaković. Je umetnica iskanja in sprejemanja, z veliko željo in radovednostjo potuje po svetu in raziskuje zmožnosti človeškega glasu in njegovega vpliva na človekovo rast. Pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča tudi projektom za najmlajše. Z umetnico se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri nočnega programa bomo gostili Oliverja Bogatinova. Nekdanji nogometaš in trener je trenutno poslovni direktor koprskega nogometnega prvoligaša. V karieri je igral za številne klube in jih tudi treniral, preizkusil se je tudi v vlogi vodje mladinske nogometne šole. Poseben izziv je bilo delo v najuspešnejšem slovenskem klubu, Mariboru, kjer je sodeloval tudi z italijansko-argentinskim trenerjem Omarjem Camoranesijem. Bogatinov je otroštvo preživel na Jesenicah, drugi dom in družino pa si je ustvaril v slovenski Istri. Nočni gostitelj je Primož Čepar.
Nocoj se bomo v času in prostoru podali malček v preteklost in se sprehodili po cvetočem glasbenem travniku življenja in dela pevke, ki je že pri rosnih sedemnajstih letih zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in sicer leta 1970, že leto prej pa je nastopila na festivalu Opatija. Pesmi Ljubi, ljubi, ljubi in Pridi, dala ti bom cvet bosta seveda obvezni, slišali pa bomo še marsikatero zimzeleno. Dobrodušna, zgovorna, iskrena, predvsem pa radoživa Eva Sršen bo v klepetu z Lucijo Grm povedala še kakšno zanimivo, humorno, morda tudi pikro zgodbo s svoje bogate življenjske poti.
Na nočni obisk smo povabili Agatho Kopac, diplomirano pravnico in magistro ekonomskih znanosti. Je rojen coach, ki posameznikom in organizacijam pomaga reševati vsakdanje življenjske in poslovne izzive. Je ustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo in avtorica knjižne uspešnice Genom sreče, ki je prevedena tudi v angleški jezik. Pravi, da je njeno življenje delavnik, posel pa prepeta s hobiji. V nadaljevanju noči se bomo podali na ekološko kmetijo Lipnik Linca na Kapeli, ki prideluje tudi aronijo na najvišji legi v Sloveniji. Govorili pa bomo tudi o dobrih lastnostih maščob. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.
V nočnem programu se bomo z Lucijo Grm spomnili glasbenika, ki se je v glasbenih vodah preizkušal v mnogih slogih in sled pustil celo v otroških pesmih. V narodnozabavni glasbi je sodeloval z ansamblom Rž in Ansamblom Lojzeta Slaka, njegovo glasbeno domovanje pa je bila predvsem popularna glasba, čeprav je zajadral tudi med rockerje. Skladatelj, besedilopisec in dolgoletni član društva pesnikov slovenske glasbe, pevec, kitarist, bobnar in še marsikaj je bil Janez Hvale. Spomin nanj bodo obujali njegovi sodelavci in dolgoletni prijatelji in seveda njegova glasba.
V Nočnem obisku bo tokrat z nami glasbenik Jernej Zoran. Od njegovega prvega srednješolskega banda, imenovanega Minister Gregor, so minila že tri desetletja. Vmes je nastalo kar 5 albumov, šest, če smo bolj natančni, a leta 2001 končani album Avgustovski kosci, ni nikoli zares uradno izšel. Z zadnjim, izključno instrumentalnim z naslovom What happens if I press this button, ki ga je Jernej izdal pred 14 dnevi, je zelo orientiran na tuji trg. Ob muziciranju rad sadi drevesa, ustvaril je že pravi rob gozda ob svojem domovanju. "To je čisti rock'n'roll pravi." Prevedel je 120 knjig. Ob poslušanju njegovih številnih skladb po polnoči, nam bo pojasnil tudi, kaj so to ušesne ošpice. K poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Spremljali bomo dvajsetletnico, katere zvezda se je takrat začela strmo vzpenjati. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
Prva ura bo namenjena ljubiteljem folklore, folklornikom in folkloristom. Letos namreč mineva 130 let od rojstva in 70 let od smrti Slovenca, glasbenika in folklorista, po čigar zaslugi imamo 87 let star Glasbeno-narodopisni inštitut ter lepo zgodovino zborovske glasbe in folklore. Naša gosta bosta prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger.
V prvih minutah petka smo skoraj dobesedno zaplavali v Nočni program. Na obisk je prišla Tina Jeromen, nekdanja vrhunska plavalka, plavalna trenerka in športna psihologinja. Odstirala nam je svoje življenjske izkušnje in profesionalno pot. Od dela s športniki, trenerji in starši v različnih športnih panogah, psiholoških priprav v vrhunskem športu, do rekreacije v vsakodnevnem življenju. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.
Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.
Neveljaven email naslov