Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Tokratni gost voditeljice Liane Buršič je Klemen Selakovič, avtor in voditelj najbolj poslušanega podkasta v Sloveniji - Aidea. Novembra je pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi njegova knjiga z istoimenskim naslovom, ki je zbir izjav, modrosti stotih gostov Selakovićevega podkasta in lastnih razmišljanj o vesolju, zavesti, tehnologiji, znanosti, ljubezni, drogah in prihodnosti človeštva. Klemen se sicer poklicno ukvarja z UX in UI dizajnom.
V nočnem programu bomo v prvi uri merili srčni utrip slovenskega dirigenta, ki narekuje vdihe in izdihe Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija. Patrik Greblo je tudi skladatelj in aranžer zabavne glasbe. Poln navdihov in idej potuje po menedžersko umetniški poti, kjer lovi note in piše za glasbenike, orkestre, za muzikale,…In , ne, ni hvalisav, spoštljivo sprejema kritike, obožuje družabnost. Z njim se bo pogovarjala Loredana Vergan. Tako bo odzvanjala prva ura po polnoči. V naslednjih nočnih urah do petih se bomo vozili po morju, ki nam odpira okno v svet, brskali po denarnicah za praznična darila. Nona Ana se bo spominjala šolskih prazničnih počitnic, ki so bile polne adrenalina, danes pa adrenalin uživamo v podvigih na rolkah ali v alpinizmu, kot boste lahko slišali. In to ne bo vse!
V zadnji Noči šansonov, ki jo bomo posvetili opusu Marjane Deržaj, bomo najprej poslušali nekaj njenih najboljših šansonov, tako eksistencialnih kot ljubezenskih. V drugem delu pa bomo prisluhniti tistim, ki so izvorno bodisi iz tujih dežel in gre za njihove slovenske priredbe, bodisi jih Marjana ni zapela v slovenščini, ampak v srbohrvaščini. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Po polnoči prihaja na obisk upokojeni časnikar in urednik Večera, Mirko Munda. Znotraj časopisne hiše je preživel burna desetletja, po upokojitvi pa se je posvetil raziskovanju krajevne zgodovine domačega okolja. V nadaljevanju noči bomo najprej prisluhnili zanimivi glasbeni gostji, mladi pevki z izjemnim glasom, Nini Lampret, nato pa s popotnico Bernardo Biber raziskovali Sumatro. Poklonili se bomo še pionirju rock and roll glasbe, Little Richardu, in se pomudili na nedavnem simpoziju o slovenskih pogledih o zgodovini vzhodne Evrope.
Ko se igralec preobleče v kožo nekoga drugega, zmeraj odkrije tudi nekaj o sebi. Podobno se zgodi tudi pozornemu, občutljivemu gledalcu. Umetnost se človeka dotakne na več ravninah. Besede, tudi če so bile napisane pred sto ali več leti, ne izgubijo svoje moči. Drama Miroslava Krleže V agoniji, v odlični postavitvi režiserke Nine Šorak in sijajni interpretaciji protagonistov Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, je eno takih del, ki nas tudi danes pretrese s svojo eksistencialno silovitostjo. O moči umetnosti bo tekel pogovor. Ne le gledališke, tudi glasbene. O žalostni mehkobi sevdaha. O ravnicah spomina. O prepletu materialnega in duhovnega, tuzemskega in transcendentalnega, ki se zgodi prav v umetnosti. Saša Tabakovića je v nočni studio povabila Nada Vodušek.
Primorska glasbenica navdušuje z neusahljivo energijo, smehom in neizmerno voljo do življenja. Energična pevka prihaja iz Plavij pri Škofijah, s kolegi glasbeniki pa, po večini s poskočnimi vižami, navdušuje mlado in staro. Sicer je že upokojenka, vendar jo je mogoče večkrat videti tudi na prireditvah z elektronsko glasbo, na katerih zanosno ploska mlademu DJ-u. O glasbi, flori in favni, karieri in življenju na splošno se bo voditeljica Lucija Grm pogovarjala z vodilnim glasom Primorskih fantov – Ivico Vergán.
Pred mikrofon smo tokrat povabili pevko, televizijsko voditeljico, manekenko in igralko, Nino Osenar Kontrec. Seznam svojih talentov sedaj dopolnjuje še s pisateljico. V objemu življenja je naslov knjižnega prvenca, v katerem govori o večletnem boju za preživetje. Zbolela je za kroničnim sindromom utrujenosti, ki jo je za ne samo mesece, ampak leta priklenil na posteljo. V viharju bolečin, agonije, solza je našla ljubezen. Ljubezen do sebe in do življenja. A pot do tja ni bila lahka. Del poti bo z Nino Osenar Kontrec prehodil Sandi Horvat.
Tokratni nočni program uvodoma prinaša oddajo Midva, v kateri je Nataša Benčič gostila pisatelja in nekdanjega pomorščaka Goga Vukšiča in njegovega sina, glasbenika Andreja Bučarja, Drilla. Tudi nadaljevanje bo prineslo zanimive teme, zaradi katerih bo morda sobotno jutro hitreje tu: od erozije, ki pospešeno napada oddaje Sredozemlja, do zgodbe nonota Slavka Merviča iz Šmihela, obiskali bomo starostnike iz poplavljenih območij, ki so jim donacije Rdečega križa omogočile enotedenske počitnice v Zdravilišču Debeli rtič, izvedeli, kako se obnašati obisku gozda, da na svojo prisotnost opozorimo medvede, in predstavili koprsko razstavo Vidne/Nevidne ženske. Nočni program bo ob glasbenem izboru Armanda Šturmana povezala Anita Urbančič.
Prižgali smo prvo adventno svečko in zakorakali v december, mesec, ki je vsako leto v znamenju dobrodelnosti, luči in upanja. Zato bo v prvi uri naš gost v nočnem programu priljubljen duhovnik Martin Golob, ki zelo rad obišče tudi nas Štajerce. Pogovoru, ki ga je pripravila Jasmina Bauman, prisluhnite v prvem delu nočnega programa, nekaj minut po polnoči. Po eni uri prihaja na obisk Petra Dobnikar iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, kjer uči balet. Ob glasbi bo spregovorila tudi o knjigi in ljubezni, ki se v tem mesecu še posebej iskri. Razvajali pa vas bomo tudi z domačimi in tujimi uspešnicami z lestvice Top 17. Vaš nočni gostitelj bo Robert Zajšek.
V tokratni Nočni obisk pride pisatelj, ki ima za seboj že osem romanov, štiri zbirke kratkih pripovedi in kar enajst knjig za mlajše bralce. In čeprav je prvi roman napisal šele po tridesetem letu, je takoj osvojil slovenske bralce in dobil številne nagrade ter nominacije. Kar petkrat se je potegoval za nagrado kresnik. Kot pravi sam, si je od mladih nog rad izmišljeval zgodbe, zato mu teh ne bo kmalu zmanjkalo. Po izobrazbi je zgodovinar. V svojih delih nas vedno znova popelje na potovanje, bodisi fantazijsko bodisi realistično, v preteklost, sedanjost ali prihodnost. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sebastijana Preglja.
Maša Golob je violinistka, ki se širši javnosti namesto s klasično violino predstavlja z električno. Nad tem instrumentom se je navdušila, ko se je po letih študija v Berlinu vrnila v Slovenijo, kjer se je, z naglo naraščajočim številom koncertov, hitro začela uveljavljati kot ena najodmevnejših električnih violinistk pri nas. O tem, kako se je spopadla s tremo in anksioznostjo pred nastopi, pa tudi o tem, kako pomembno je, da v življenju sledimo svojim sanjam in nad njimi ne obupamo, je spregovorila v Nočnem obisku.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol se je že v otroštvu navduševal za glasbo. Po diplomi iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo se je v veliki meri posvečal mladinskemu zborovodstvu. Vrsto let je vodil različne zbore, v spominu mnogih generacij mladih pevcev pa je ostal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah. O svoji bogati glasbeni poti bo Miro Kokol pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči na nedeljo.
Evi Furlan je uspelo v studio povabiti izredno prijetnega človeka, izkušenega turističnega vodnika, ki pri svojih 83-ih letih še vedno vodi skupine po svetu. Gilbert Civardi, je izjemno nadarjen za jezike – trenutno se uči stare grščine, za gosta pa ga je urednica nočnega programa, ki nocoj poteka iz novogoriškega studia RA KP izbrala tudi, ker je potomec Aleksandrinke. Pogovarjala sta se o tem, kakšno je bilo v prejšnjem stoletju življenje v Egiptu, kamor so kot dojilje in pomočnice odhajale mnoge ženske iz Vipavske doline, saj jih je v to prisilila revščina domačega okolja. Gilberto Civardi torej v Nočnem obisku …
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili baletnega solista, pedagoga in čedalje pogosteje tudi koreografa – Lukasa Zuschlaga. Kako je videti njegov vsakdan, kakšen je njegov umetniški miselni nazor, kako poteka njegova kariera, kakšne projekte pripravlja, tako na plesnem kot koreografskem področju, in še marsikaj bomo izvedeli malo po polnoči!
Na Nočni obisk je prišel performer in zapisovalec prepovedanih misli, Renato Volker, v Mariboru rojeni upokojeni učitelj. Oče in dedek, ki je na dopustu pri triintridesetih letih imel prvi spolni odnos z moškim. »Vsake toliko je okej, če nisi okej,« trdi nočni sopotnik. Pogovarjali smo se o zgodbah, ki jih je pisalo njegovo življenje. O geografskih rešitvah za čustvene probleme, iskanju, družbeni klimi in smislu je klepetal s Saro Zmrzlak.
Nedavno je izšla njegova nova zbirka pesmi. Naslov Ljubezen, znanost jarma na prvi posluh zveni ironično, vendar se bralcu ob branju verzov kmalu razkrije, da srž poezije ni v ironiji, čeprav samoironija, ki je pesniku domača, pogosto pokuka iz njih. Kar nas zadene kot Amorjeva puščica, je globoko, resno premišljevanje o jedru človeka in njegovega dojemanja ljubezni, v katerem se lahko vsak najde. Poezija je osebna, intimna, izkustvena, metaforična in prav zato univerzalna. Ne le ljubezen, ki jo nenehno iščemo povsod, kjer je, in še večkrat tam, kjer je ni, življenje samo je skrivnost, večni krog rojevanja in minevanja: “Smrt in življenje sta isto, nirvana je prehod, stari rokerji so to vedeli.” Je tudi Matjaž Pikalo roker? Na to vprašanje bo odgovoril sam. Je pesnik in pisatelj, igralec, glasbenik. Njegov najljubši letni čas je indijansko poletje, najljubša pijača pelinkovec. O vsem drugem, tudi o tem, kako sta na njegovo poezijo vplivala Tomaž Akvinski ali mojster Eckhart, pa v nočnem pogovoru, kamor ga je povabila Nada Vodušek.
Nocojšnji gost nočnega je kot otrok želel biti troje - mizar, duhovnik in astronavt. Morda bo nekoč nekdaj odigral te vloge – v življenju je zelo različne namreč že. Slovenjgradčana naši poslušalci – predvsem programa Ars - dobro »prepoznajo«, je pa reden gost tudi na Prvem. Od leta 2010, ko je diplomiral in se zaposlil v Mladinskem gledališču, je namreč pogost interpret besedil za literarne oddaje in seveda radijske igre. Kdo je pravzaprav igralec Blaž Šef, ki med drugim pravi, da umetniku ni treba trpeti, da bi ustvarjal? Izvedeli boste v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm.
V noč s sobote na nedeljo je v radijski studio prišel Jurij Marussig. V pogovoru nismo mogli mimo dveh področij, ki jima namenja največ časa. Prvo je inkluzivna pedagogika. Jurij Marussig se namreč v svojem službenem času ukvarja z mladimi s posebnimi potrebami. Povedal je, zakaj inkluzijo postavlja pred integracijo. Drugo področje pa je kultura, ali še bolje – poezija. Naš nočni gost je tudi pesnik. Pravi, da je poezija njegova ladja, ki ga popelje v svet duhovnega miru.
Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja in ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe Pred nami je srečanje s človekom, ki Julijske Alpe ne le občuduje, ampak jih živi. Kot sam pove, je v prvi vrsti naravovarstvenik in uporabnik gora. Poslanstvu varstva narave je v zadnjih letih dodal še poslanstvo miru. Naš gost bo Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. 25 let svoje profesionalne poti je posvetil Triglavskemu narodnemu parku, štiri leta je javni zavod tudi vodil. Letos so mu podelili naziv ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe. Martina Šolarja je pred mikrofon povabila Tina Kofol.
Znan je pregovor: lačni kokoši se o prosu sanja. Če ga ni bilo za ljudi, ga ni bilo niti za živali. Prosu so nekdaj rekli kar »žito«, tako pomembno veljavo je imelo za prehrano ljudi in živali. Svet je postal tako globalen, vendar ker se učimo razmišljati bolj trajnostno, tudi vse bolj cenimo in kupujemo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Proso je kot nalašč, da nas usmeri v bolj pravilen način delovanja. Novo odkrito pozabljeno, starodavno superživilo od nekdaj odlično uspeva na naših tleh, bolj je toplo in suho, lepše uspeva prosena njiva. Belokranjci pravijo, da se proso seje, ko je vroče kot v riti. Še ne tako dolgo nazaj so ga naši kmetje sušili na vojaških pistah, blizu letališč. Včasih se zgodi tudi, da kmet poseje proso, žanje pa ajdo. V noči na petek bomo proslavili mednarodno leto prosa. Naš gost bo Matjaž Jerala iz Podreče, inženir gradbeništva po poklicu, ki trenutno živi v Saliju na Dugem otoku, kjer gradi pomol, a ga njegova, z biodinamiko prežeta duša, ves čas sili domov, ne le, ker tam rad vrtnari, temveč, ker povezuje kmete od vsepovsod z gorenjskim narodom na vse bolj poznani mavški in stražiški tržnici. V Matjaževem otroškem spominu ostaja njiva za domačo hišo, na kateri je oče s konjem pripravljal zemljo za sajenje krompirja, in sadovnjak, velika voščenka ter rumena češnja. Ko so se preselili na Breg ob Savi, je zavidal prijateljem, ki so živeli na kmetijah in jih je videl, kako so se na vozu peljali na njivo. »Vzgojen sem bil, da so na krožniku običajno zelenjava in sadje z domačega vrta ali vsaj iz lokalnega okolja, kar mi še danes veliko pomeni.« Lepo bo povabil na Proseno mavško tržnico ob Mednarodnem dnevu prosa na Sorškem polju. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Neveljaven email naslov