Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
Ste se že kdaj povzpeli na koprski zvonik? Od tam lahko opazujete številne koprske vrtove. O tem in o 210-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani in botaniki nasploh bo govora v prvi uri nočnega programa. Naša gosta bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, ki skupaj že vrsto let vodita Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V sobotno jutro vas popelje voditeljica Smilja Baranja.
Uroš Planinc je že leta 2006 zašel na samostojno glasbeno pot. Z UPG - Uroš Planinc Group je izdal dva instrumentalna albuma, ki predstavljata edinstvena izdelka v slovenskem glasbenem prostoru. Leta je 2009 je bil v tujini izbran za najboljšega kitarista, leta 2012 pa je postal eden redkih Slovencev, ki ga je svetovno znano podjetje Magneto guitars urvrstilo med svoje artiste, kar ga postavlja ob bok kitaristom svetovnega slovesa, kot so ERIC GALES, ANDY G JONES, ANDY GILL. Uroš Planinc. Roker. Kitarist. Glasbenik. Smučar. Inženir z umetniško dušo in nočni gost voditeljice Tadeja Bizilj.
Mariborski urar Jože Vidovič že v četrti generaciji nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je leta 1876 začel njegov prastric. Čeprav ta poklic spada med tiste, na katere počasi pozabljamo, mu dela in izzivov ne zmanjka. Pravi, da bodo ure obstajale, dokler bo tekel čas. Včasih so bile bolj ali manj pripomoček, danes pa so neke vrste statusni simbol. Na klepet, prepleten z zgodovino in sedanjostjo, ga je povabil Robert Zajšek.
Kmalu bomo vsi državljanke in državljani Republike Slovenije dobili vavčerje, s katerimi bomo lahko plačali določene turistične storitve. Kaj boste z vavčerjem naredili vi? Komu bi ga, če bi ga lahko, podarili? Kaj naj naredijo tisti, ki bi ga z veseljem porabili, pa si ne morejo privoščiti niti plačanih položnic? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl v živo na telefonski številki 01/475 22 22 s poslušalkami in poslušalci rešuje turistično socialne zagate, ki bi jih lahko povzročil 200 EUR vreden kos papirja.
Časovne in krajevne razdalje preči tudi digitalna tehnologija. Te se s pridom poslužujejo tudi v Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji, kjer je v odboru direktorjev tudi prof. dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na sloviti Univerzi Stanford v Kaliforniji. Seveda je svetovna pandemija posegla tudi v njihove načrte in aktivnosti, a zmotili bi se, če bi mislili, da v ASEFu ne delajo s polno paro tudi v tem času.
Kaj datum - 25. maj - pomeni znanim Slovenkam in Slovencem, katero oziroma kakšno glasbo povezujejo s tem datumom in kakšne spomine imajo na nekdanji Dan mladosti in tudi, zakaj je 25.maj dandanes svetovni dan brisače, bo razkril nočni program. Sogovornice in sogovornice je izbrala in poklicala voditeljica Lucija Grm.
Lena je prikupna svetlolaska in odlična pevka, ki je nase opozorila že kot študentka igralstva na AGRFT. Z igralcem in televizijskim voditeljem Nikom Škrlecem sta bila sošolca in danes sta tudi par. Nika v teh dneh videvamo na nacionalni televiziji kot voditelja oddaje Izodrom, ki v času spremenjenega življenja zaradi koronavirusa otrokom krajša čas, jih osvešča, zabava in izobražuje. Kaj počneta Lena in Nik v gledališču, kako o njem razmišljata in kaj jima bogati prosti čas, po polnoči.
Jabolko ne pade daleč od drevesa je pregovor, na katerega se pogosto spomnimo, ko nanese beseda na družinsko tradicijo. Včasih se zdi samoumevno, da otroci v poklicnem življenju nasledijo svoje starše, še več, mnogi naredijo korak dlje in jih prekosijo. To velja tudi za zgodbo družine Faganelj iz Vrtojbe na Goriškem – očetu Valterju je v kabino športnih letal sledil sin Nejc, ki je veselje do letenja nadgradil v poklic in postal testni pilot. Na nočni obisk ju je povabil Sandi Škvarč.
Vsi imamo radi Butalce. Marsikatera od njihovih prigod in domislic nam lahko pove veliko o nas samih. A sčasoma se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nihče ne ve natanko kako in zakaj, a počasi so se Butalci začeli spreminjati. Bolje ko jim je šlo, bolj so postajali nezadovoljni. Sprli so se s sosedi in okoli sebe začeli postavljati zidove, ograje, tehnične ovire in nazadnje je prišla še korona. In tako so Butalci nekako izginili, namesto njih pa so se pojavili Brutalci. Kako? Kaj se je zgodilo? Aktualna politična satira, ki pridrži zrcalo družbenemu, kulturnemu in političnemu dogajanju in se ponorčuje iz njenih vidnih predstavnikov, nocoj, takoj po polnoči. Brutalce nam predstavita Urban Logar in Jaka Andrej Vojevec.
Danilo Burnač je magister ekonomskih in poslovnih ved, ki se ukvarja se z okoljsko problematiko gospodarskih javnih služb vodooskrbe, odpadkov, odvajanja in čiščenja voda in z zakonodajo s tega področja. Me drugim bo pojasnil, zakaj goji odgovoren odnos do okolja, zakaj se Slovenci ne zavedamo vodnega bogastva pred domačim pragom, zakaj je voda temelj in nuja za preživetje človeštva. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Lani smo se na festivalu Vzkrik s slušalkami na ušesih premikali skozi njeno igro-instalacijo-performans. Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, izkušnja številnih kombinacij prizorov je bila tako nova in drugačna, da je močno odmevala. Za svoje dramsko besedilo je pravkar prejela nagrado za mlado dramatičarko v okviru Tedna slovenske drame, ki ga letos ni bilo. A dialog se nadaljuje. In gledališče bo znova zaživelo v nevirtualnih prostorih. Varjo Hrvatin je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V studio prihaja izvrstna vokalistka Ana Soklič. Zadnja dva meseca bi morala miniti v znamenju priprav in večurnih vaj za nastop na evrovizijskem odru, vendar je ta letos zaradi pandemije sameval. Vseeno v tem času Ana ni počivala. S sproščenim klepetom ob spremljavi glasbe se bomo sprehodili po njeni ustvarjalni poti, ki jo je vodila do pesmi Voda in zmage na nacionalnem tekmovanju, dvomesečni karanteni in načrtih po njej. Nikakor ne bomo mogli mimo vprašanja, kako bi izgledal evrovizijski nastop, če bi se ta zgodil. Ano Soklič je na pogovor povabil Sandi Horvat.
Tokrat na nočni obisk prihaja glasbena skupina, ki že nekaj let bogati slovensko glasbeno sceno. S skladbami: Jaz in nebo; Ti ne poznaš konjev; Zahodno dekle, slovenskim poslušalcem v zadnjem času predstavlja alternativno kantri glasbo. Nedavno izdajo EP-ja je skupina pospremila s turnejo po državi, a sta jo ustavili epidemija in vzpostavitev karantene. Ali so izredne razmere morda nova priložnost za ustvarjanje glasbenih umetnikov in ali je glasba še vedno rešiteljica pred vsemi tegobami in dvomi tega sveta, boste izvedeli s skupino Fed Horses.
V nočnem programu smo se pogovarjali o spremenjenih načinih konzumiranja medijskih vsebin, novi monetizaciji kulture, plehkosti socialnih omrežij ter o pričakovanih in nepričakovanih družbenih posledicah epidemije koronavirusa tako doma kot po svetu. Več kot očitno je današnja stvarnost odličen razlog za poglobljen pogovor s pisateljem in kolumnistom dr. Miho Mazzinijem. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Na nočni obisk prihaja doc. dr. Roman Globokar, ki je v Rimu doktoriral na področju človekove odgovornosti do narave. 12 let je bil direktor Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani in pod njegovim vodstvom so poleg gimnazije in dijaškega doma razširili dejavnost še na osnovno šolo in vrtec. Je predstojnik katedre za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava predmete, povezane z etiko. Spremlja tri študentske skupine, v katerih se pogovarjajo o različnih življenjskih in verskih vprašanjih, ki zanimajo mlade. Sodeluje v številnih mednarodnih združenjih s področja etike in šolstva, je pa tudi član državne Komisije za medicinsko etiko in Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. V slovenščini je izdal knjigi Teološka etika in Vzgojni izzivi v digitalni dobi. V prostem času najraje hodi v hribe, da si nabere novih moči za izzive. Rad ima delo z mladimi, ker se vedno odpirajo nove poti do odgovora, kako živeti življenje čim bolj izpolnjeno. Z doc. dr. Romanom Globokarjem se bo malo po polnoči pogovarjala novinarka Petra Medved.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Soul glasbo ima rad že od otroštva. Zadnja leta jo ustvarja tudi sam. Komponira, igra, poje in producira. V njegovem delovanju pa so ves čas prisotni tudi jazz, hip hop in sodobna elektronika. Z užitkom se podaja v različne glasbene svetove. V odkrivanje in reinterpretiranje glasbene zapuščine. Globoko in predano, z dušo in srcem. A tudi z razmislekom in temeljitim raziskovanjem. Pozavnist, skladatelj in producent Žiga Murko bo nočni gost Nade Vodušek.
»Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo,« pravi Ditka, mlada kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica s Prevalj na Koroškem. In Ditka res »z dušo« poje in igra pesmi, ki imajo dušo. Vsi jo poznamo po uglasbeni poeziji Ferija Lainščka, le malokdo pa ve, da 26-letnica ustvarja tudi avtorsko glasbo v angleškem jeziku, da je po izobrazbi delovna terapevtka in da je tudi članica Songwriting Academy iz Velike Britanije. Po polnoči bo povedala tudi, kako preživlja čas epidemije, ki je glasbenike »obsodil« na spletne koncerte od doma.
Na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja se nahaja otok, ki s svojo drugačnostjo, presunljivim naravnim bogastvom in zanimivo zgodovino mnoge navduši. Gospa Helena Dejak je na islandska tla prvič stopila v začetku decembra leta 1974. Na ta otok jo je odpeljala ljubezen in tam je ostala. Leta 1988 je tam ustanovila turistično podjetje. Skozi desetletja je vseskozi ostala tesno v stiku z rodno domovino, kjer je tudi v teh majskih dnevih. Mojca Delač je Heleno Dejak povabila na nedeljski nočni obisk, v katerem se bosta potepali po deželi gejzirjev in vulkanov, vmes pa seveda zavijeta tudi na Grenlandijo, ki jo nočna gostja odlično pozna, pa o oblikovanju srebrnega nakita in drugih ljubeznih navdih, ki polnijo njeno življenje. Se slišimo v nedeljo, malo po polnoči.
Zvonka Radojevič, direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, je obalna in priobalna kulturna aktivistka. Bila je vodja tako izolske kot tudi koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in vseskozi strastna gledališka ustvarjalka. Med prijatelji je nastala njena gledališka skupina Steps, iz katere sta izšla igralca Mojca Fatur in Gašper Tič. Številne nagrade, priznanja in mednarodna gostovanja potrjujejo, da je Zvonka Radojevič tudi domiselna in uspešna režiserka. Pred mikrofon jo je povabil Armando Šturman.
Neveljaven email naslov