Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
Literatura, glasba, gledališče, film, politično dogajanje in čisto običajno življenje, to zanima Marka Jenšterleta. Je dober poznavalec vsega naštetega v Latinski Ameriki, na katero ga vežejo številne vezi, predvsem pa velika strast do dežel, sestavnih delov celine. Če leta 1988 ne bi kot novinar – dopisnik časopisa Delo in agencije Tanjug odšel v Buenos Aires, najbrž ne bi bilo te zagledanosti, ne bi bilo srečanj in intervjujev z glasbenima zvezdnikoma, kot sta Mercedes Sosa in Gilberto Gil in pisateljskima legendama Isabel Allende in Gabrielom Garcio Marquezom. Marko Jenšterle bo gost Darje Groznik po polnoči.
Tokratni nočni gost Dejan Pevčević o sebi pravi, da je otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani. Nekega dne je iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. V življenju skorajda ni stvari, ki ga ne bi zanimala, idealna kombinacija raziskovanja sveta, narave in družbe pa je zanj ravno skozi umetnost in hkrati s potovanji, ki jih vedno združi še s strastjo do športa. Kljub poletju je v teh dneh zelo delaven, saj ustvarja nove oddaje Ambienti na Televiziji Slovenija, nastopa s skupino Same babe in prebira leposlovje za cikel koncertov Jesenske serenade, ki bodo letos jubilejne, 40. Še več pa bo nočni gost Dejan Pevčević povedal v noči z nedelje na ponedeljek voditeljici Tadeji Bizilj.
V prvih urah nedelje bo naša gostja etnologinja mag. Inga Miklavčič Brezigar. Njeni odmevni projektih in razstave, v katerih je preučevala meščanstvo na prelomu 19. in 20. stoletja, šla po poti aleksandrink od Prvačine do Aleksandrije, spoznavala življenje po 2. sv. vojni do osamosovjitve in zbirala sledi industrijske dediščine včasih največjih in najprepoznavnejših fabrik, ostajajo tudi po upokojitvi pomemben doprinos k beleženju kulturne dediščine Goriškega prostora. Z voditeljico Ano Skrt bosta v pogovoru nekaj besed namenili tudi odpiranju privatnih zbik in manjših muzejev zunaj muzejske institucije. Pridružite se jima kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se vam bodo predstavili mladi Mozirjani, ki sestavljajo rokovsko obarvano zasedbo Up N’downs. Žanrsko se ne omejujejo, raje vključujejo različne glasbene navdihe, vse od bluesa do metala. Letos so po več letih ustvarjanja izdali prvenec ”Vse kar sem pozabil”. V prvih minutah novega dne bomo prisluhnili izboru skladb iz svežega albuma, nekaj pa jih bodo Up N’downsi zaigrali tudi akustično v studiu. Kaj vse so torej mladi glasbeniki pozabili, v oddaji Nočni obisk, malo po polnoči. Pripravlja Lea Ogrin
Odločitev, da postanemo lastniki živali, terja veliko odgovornost. Novi družinski član nam prinese veliko veselja in sreče, pomeni pa tudi medsebojno delitev dela v družini. O vsem tem se bomo pogovarjali z Mileno Zadravec, naš gost pa bo tudi Štefan Jeza, dolgoletni ljubitelj in predsednik golobarske sekcije severovzhodne Slovenije. Vaša nočna gostiteljica bo Darinka Čobec.
Nič več ravnateljica, vendar še vedno borka za ugled učiteljstva in kakovostno šolo; brez vmešavanja politike. Angažirana pri projektih, ki krepijo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in prispevajo k ohranjanju slovenstva. Njen življenjski moto je: spoštovati ljudi ne glede na njihovo poreklo in poklic. Pravi, da se mora človek celo življenje učiti in da mora delati in še enkrat delati. Srečo pa nam prinašajo ljudje, ki jih imamo ob sebi. Na Nočni obisk prihaja gospa Ana Vehar. Nocoj po polnoči jo bo gostil Iztok Konc.
Ob izrazu ulična umetnost večina pomisli na slikovite grafitarske podvige. A v isto malho spadajo tudi druge oblike kreativnega izražanja na javnih mestih. Ali lahko prostor, namenjen skupnostni rabi, postane “javno mesto”? Na to in mnoga druga vprašanja nam bodo odgovorili člani kreativnega kolektiva UAUU. V Univerzalni Atelje Uličnih Umetnosti, kjer so svoj prostor našle ilustracije, grafike, grafiti, arhitektura, glasba in celo programiranje, vas po polnoči vabi Darja Pograjc.
Nedeljski nočni obisk bo minil v znamenju balinanja, ki ga mnogi neupravičeno pojmujejo kot gostilniški šport, s katerim se ukvarjajo pretežno upokojenci. A dejstvo je, da je v Sloveniji več kot 2500 registriranih igralk in igralcev, ki v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Za razvoj balinanja pri nas skrbi balinarska zveza Slovenije, ki združuje približno 160 balinarskih klubov in prireja številna tekmovanja, na čelu z državnimi in mednarodnimi prvenstvi. Predsednik zveze Sandi Kofol in selektor mladinskih selekcij Tone Kosar bosta voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila balinanja, se pohvalila s preteklimi uspehi naših tekmovalcev in ocenila, kako priljubljen je ta šport med mlajšimi generacijami.
Breakdance ti lahko spremeni življenje. Tako pravi gost nočnega programa, plesalec Sandi Gabrijelčič. Pred nekaj leti se je vpisal na tečaj breakdancea, ki ga je popolnoma prevzel. Ta bolj plesna kot gimnastična disciplina združuje telesno dejavnost, zdravje, ples, različne športe in, nenazadnje, veliko trdega dela. Sem sodijo tudi treningi pozno v noč, če je treba. Kakšna je torej Sandijeva osebna izkušnja z breakdanceom, izveste po polnoči. V novogoriškem studiu Radia Koper ga bo gostil Boštjan Simčič.
Ko stopi na oder z dirigentsko paličico v roki, publika takoj začuti njeno energijo. Oder ji je bil usojen že od malega. In četudi se je vmes odločila za študij muzikologije, je proti koncu študija že vedela, da ne bo ostala le pri teoriji in zgodovini glasbe. Da jo vznemirja in vabi živo ustvarjanje. Dirigiranje. Zborovsko in orkestrsko. Danes na številnih glasbenih odrih soustvarja odmevne predstave in koncerte s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Je umetniška vodja Akademije Branimirja Slokarja, kjer kot dirigentka sodeluje s svetovno uveljavljenimi umetniki. Živo Ploj Peršuh je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni pogovor smo tokrat povabili našega radijskega sodelavca Gorana Glavičiča. Nedavno se je vrnil iz Indije, v kateri je preživel skoraj dva meseca. O vtisih iz te raznolike velikanke, predvsem pa o duhovni plati svojega popotovanja, o bivanju v tibetanskem budističnem samostanu v Dharamshali in izkušnjah iz duhovnega centra Ašram bo pripovedoval po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Poletje je tu. V topli, po cvetju dišeči noči se boste po polnoči s pomočjo telefona spet lahko pogovarjali z Mojco. O dobrih in senčnih straneh življenja, pa še kakšna šala bo padla vmes. Vabljeni!
Ksenija Krajšek Mahorčič svoje delovnike preživlja v kuhinji družinske gostilne Mahorčič v Rodiku. Je chefinja, ki lokalni kulinarični tradiciji v snovanju jedi in jedilnikov namenja posebno mesto. Pri tem izhaja iz lokalnega območja Krasa in Brkinov, ponuja sezonsko in lokalno pridelano hrano, obenem pa tradiciji dodaja sodobno interpretacijo. Ste že slišali za potico, buhtelj ali medenjake v kozarcu? Te tri slovenske tradicionalne jedi v sodobni preobleki bodo iztočnica za pogovor o slovenski kulinarični identiteti. Ksenijo Krajšek Mahorčič bo gostila Janja Novoselc.
Šolsko leto je pri koncu, oddahnili si bodo vsi: učenci, učitelji in ravnatelj. Lik ravnatelja ponavadi uteleša resnost, strogost, nepopustljivost. Kaj pa če ravnatelj kravato in zloščene čevlje zamenja za skiro ter v svojem nagovoru dijakom sporoča:« Upam, da zaidete tudi malo levo in malo desno, saj boste našli še tisto, kar bo zagotovo pritegnilo vašo pozornost.« Gregor Markelj, nekdaj dijak, zdaj pa ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki noče biti birokrat, ampak kreativni vodja šole. Zaljubljen v motorje, jih vozi in oblikuje, njegova »polna luna« je motoristični oblikovalski zadetek v polno. Kakšna je specifična teža slovenskih oblikovalcev v mednarodnem prostoru, je digitalna fotografija umetnost ali obrt, kako debel kos kruha si reže slovenski umetnik? Ob 70 letnici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prihaja Gregor Markelj na nočni obisk.
Na nočni klepet prihaja slikar Gorazd Jordan, ki velik del prostega časa nameni športu oz. teku. Na obeh omenjenih področjih, umetnosti in športu, velik poudarek daje izobraževanju drugih, predvsem mladih. Nato pa prihaja v goste še skupina Carpe diem, ki praznuje deset let delovanja in pripravlja izdajo albuma največjih uspešnic. V nočno družbo vas vabi Robert Zajšek.
Pri starših in v širšem krogu sorodnikov, kot tudi v slovenski družbi nasploh je močno izraženo pričakovanje, da bomo našli partnerja ali partnerko in si ustvarili družino. Žiga, 40 let:«Jaz se vedno vprašam, kaj je pa s to žensko narobe, ki je stara toliko kot jaz in samska. Verjetno pa se tudi drugi isto vprašajo za mene.« Žiga, ki je rad samski in si partnerske zveze ne želi, je o svojem samskem stanu odkrito spregovoril z dr. Iztokom Šorijem, avtorjem pionirske raziskave o samskih v Sloveniji. Ali je samsko življenje stvar izbire in odločitve ali splet okoliščin? Česa si samski v življenju želijo, kaj pogrešajo? Kakšni so njihovi intimni trenutki, ljubezensko in spolno življenje? Ali je samskost problem – za posameznika in družbo? Nocoj po polnoči se pridružite in sodelujte v pogovoru s sociologom in raziskovalcem samskosti Iztokom Šorijem.
Klemen Mramor, pevec, avtor besedil in glasbe z vzdevkom Clemens bo naš tokratni nočni gost. Nastopi na festivalih mu kljub rosnim 23. letom niso več tuji, sodeloval je že v strokovnih glasbenih žirijah, nastopil pred polno Halo Tivoli in za skladbo Jst bi te mel posnel tudi videospot in si z njim pridobil mesto na MTV-ju. Vsestranski glasbenik, ki ga je v studio povabila voditeljica Tadeja Bizilj, pa se ne ukvarja le z glasbo, temveč se je preizkusil tudi za kamero, nastopil je v nanizankah in televizijskih oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke za naše najmlajše. O vsem tem nam bo Clemens več povedal v noči z nedelje na ponedeljek.
Neveljaven email naslov