Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.
Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.
Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.
Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata z lepimi občutki.
“Sem z Gorenjske, kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.
Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”
V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane. Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.
“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.
Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.
Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.
Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.
Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.
»Že od malih nog me je zanimalo vse, kar sem lahko naredil s svojimi rokami. Pri dvanajstih letih sem si kupil prvo knjigo o masaži. Vse od takrat me je spremljala misel o tem, da bi lahko z dotikom, z rokami, pomagal ljudem,« pravi tokratni nočni gost, medicinski maser Miha Ogrin. Svojo pot nabiranja znanja je začel na tečajih v Sloveniji, nadgradil pa na večletnem izobraževanju v Švici, v kateri je razvil tudi lastno metodo odpravljanja zakrčenosti mišic in odkrivanja vzrokov zanjo. Z voditeljico Tadejo Bizilj bosta med drugim govorila tudi o tem, da je danes povsod navzoči stres povezan s fizičnim stanjem telesa in kako ga lahko kljub neizogibnosti obvladujemo, zato se pogovoru z Miho Ogrinom v noči z nedelje na ponedeljek pridružite tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magdalena Svetina Terčon je konec lanskega leta izdala svojo prvo pesniško zbirko, s katero je nadgradila dolgoletno pesniško ustvarjanje in aktivnost v literarnem društvu Zlati čoln. Z Janjo Novoselc se ne bosta dotaknili le pesnjenja, saj ima Magdalena Svetina Terčon kot direktorica Kosovelove knjižnice Sežana tudi bolj menedžerski obraz. Vabljeni v nočno družbo poezije in življenja.
Alkoholizem je v Sloveniji velik problem, ki se vztrajno povečuje. Vsaka četrta slovenska družina se sooča z alkoholizmom, ki ne zadeva le alkoholika samega, temveč negativno vpliva na vse družinske člane. Slovenci imamo t.i. ‘mokro kulturo’, praktično vsak dogodek povezujemo z uživanjem alkohola in tak sproščen odnos nevede prenašamo tudi na otroke. Celo nekateri zdravniki ne priznavajo škodljivih učinkov alkohola in velikokrat ne prepoznajo simptomov odvisnosti od alkohola, pravi upokojena pediatrinja, doktorica Jasna Čuk Rupnik. Predsednica Društva anonimnih alkoholikov, z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja odvisnosti, bo z nami v začetku petkove noči. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin, k sodelovanju v pogovoru pa ste vabljeni vsi poslušalci.
Na obisk v nočni program prihaja Matej Lunežnik, športni psiholog in mentalni trener. Skozi delo na področju športne psihologije in mentalnih treningov je razvil zanimive, praktične in predvsem učinkovite tehnike ter metode, s katerimi je pomagal že številnim vrhunskim športnikom in klubom, do boljših rezultatov. Pravijo, da v vrhunskem športu prostora za napake ni, zato je potrebno, da je tudi »glava na pravem mestu«. Prisluhnite pogovoru z voditeljico Jasmino Bauman v prvi uri nočnega programa.
Janez Svoljšak je že nekaj let slovenski najuspešnejši tekmovalec v lednem plezanju. Minuli konec tedna pa je ta 22-letni plezalec na tekmi svetovnega pokala, ki je potekala v Švici, dosegel uspeh kariere, in sicer drugo mesto. Naš tokratni nočni gost je član slovenske reprezentance v lednem plezanju, ki letošnjo pripravljenost iz tekme v tekmo izboljšuje, tudi sicer pa mu veliki uspehi niso tuji, saj je bil leta 2014 v tej disciplini svetovni mladinski prvak, je pa tudi aktualni zmagovalec slovensko-hrvaškega pokala v lednem plezanju. Naš pogovor smo začeli z obuditvijo spomina na veliki dosežek v Švici in izvedeli, zakaj je to tekmovanje nekoliko posebno.
Nevenka Koprivšek veliko potuje. Aktivno deluje v mednarodnih mrežah in projektih, a se vedno vrača v svoj Bunker, zavod, ki ga uspešno vodi že vrsto let. Z enako zagnanostjo vodi tudi festival Mladi levi, na katerega kot umetniška direktorica vsako leto pripelje številne ustvarjalce z vsega sveta. Širi prostor uprizoritvenih umetnosti in ga povezuje z drugimi področji življenja. Solidarnost in skupno dobro zanjo nista le besedi. Je tudi učiteljica Feldenkraisove metode ozaveščanja giba, ki nas na lahek, nežen in prijeten način nauči, kako racionalno uporabljati svoje telo. Nevenko Koprivšek je na obisk povabila Nada Vodušek.
Ljubitelje fantazijskih romanov je lani razveselila novica, da je po osmih letih od izida romana Anor Kath – Pota magov, nastalo njegovo nadaljevanje. Z njima smo tudi Slovenci dobili domišljijsko literaturo, ki se lahko kosa s tujo. V noči na nedeljo vas vabimo v svet magov, škratov, čarovnikov in spletk. Gostili bomo avtorja romanov, pisatelja Sama Petančiča, ki je med drugim tudi pisec večkrat nagrajenih kratkih zgodb. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.
Da je v Sloveniji ogromno uspešnih športnikov, skritih ali malo manj skritih talentov, vemo že dolgo. Ampak nas bodo to noč zanimali predvsem uspehi tistih, ki žal ostanejo velikokrat neopaženi. V prvi uri nočnega programa bomo gostili Alana Goljevščka, ki je konec lanskega leta osvojil srebrno medaljo na svetovnih letalskih igrah v Dubaju, in sicer v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli ob glasbeni spremljavi. Disciplina sicer daje občutek, da gre za zabavno igro, ampak ni čisto tako, saj pravilno izvedeni manevri zahtevajo leta trdega dela in »piljenja« malenkosti. Določenih manevrov se je sam učil tudi leto in pol. Kljub temu pa pravi, da še nobenega ni popolno izvedel. Alana Goljevščka, skritega športnega talenta, bo v novogoriškem studiu Radia Koper gostil Boštjan Simčič.
foto: Damjan Končar / uradni fb profil BFM »Pa ste vi normalni?!« se sprašuje Alen Steržaj, glasbeni novinar, tekstopisec in basist skupine Big foot mama. Pod tem naslovom je namreč pred kratkim izšla zbirka duhovitih kratkih zgodb iz resničnega vsakdanjika “malega” človeka. Alen rad potuje, raziskuje, se pogovarja z ljudmi, ne mara arogance in ignorance in po četrt stoletja obstoja skupine Big foot mama ve, da je rock`n`roll hoja po meji provokativnosti. Med intervjuji pri katerih je bil v vlogi novinarja ga je najbolj navdušil Lenny Kravitz. Ob merjenju vmesnega časa pa je lahko zadovoljen, saj je uspel uresničiti tri največje želje, ki jih je imel že kot otrok: igrati v bendu, potovati na Kitajsko in se čim prej znebiti šole. Hudomušne resnice in rock`n`roll prinaša na nočni obisk Alen Steržaj. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Na Nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja skromen mož, ki pa ga lahko označimo kot velikega Mariborčana - FRANCI KOPIČ, Guinnessov [ginesov] rekorder po številu nagrajenih kratkometražnih filmov, eden redkih zelo ustvarjalnih umetnikov na področju amaterskega filma, s tem pa tudi velik promotor dežele na sončni strani Alp in svojega mesta ob Dravi. Franci Kopič hrani v svojih vitrinah že 632 različnih nagrad, tudi najprestižnejših, ki pa so edino poplačilo za njegovo delo, saj te nagrade poleg časti ne prinašajo prav nobene finančne stimulacije.
Poznan rek iz še bolj znanega slovenskega filma pravi: " za vsako bolezen rož'ca rase". Stavimo, da prof. dr. Samo Kreft ve, za kateri film gre in kdo je izrekel te besede. Dr. Kreft je namreč velik poznavalec zdravilnih rastlin. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Njegovo delo v znanstvenih krogih odmeva - prav prejšnji teden mu je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naslov "komunikator znanosti". Prof. dr. Samo Kreft bo gost nocojšnjega nočnega programa. V studiu ga bo gostil Iztok Konc.
Na Vzhodu so metode, ki pomagajo uporabljati univerzalno življenjsko energijo, zelo običajne, za Zahodu precej manj. Med temi metodami je tudi reiki, večina med nami ga pozna kot »polaganje rok«. Je to lahko nevarno, je res energija, ki nam (lahko) pomaga bolje živeti, ves čas okoli nas, je res na voljo tako rekoč vsakomur? Na nočni obisk prihaja mojstrica usui, imara, kundalini in angel reikija Anita Gomezel. Vprašali jo bomo tudi o razlikah med vseh naštetimi vrstami reikija, zagotovo pa še to, ali se v procesu posvetitve res lahko vpletejo in nevarno prepletajo karme učencev in učiteljev. Prisluhnite nam drevi nekaj po polnoči na Prvem. Na obisk jo je povabila Tina Kralj.
Življenja brez interneta si danes težko predstavljamo. Ima številne dobre lastnosti, prinaša pa tudi veliko pasti - med te sodijo različne oblike spletnega nadlegovanja, katere žrtve so najpogosteje mladostniki. V nočnem programu bomo pojasnili, kaj je to "Cyber Bulling" in kaj "Seksting" V pogovoru z Majo Vreča o varni rabi interneta po polnoči v pogovoru z Darjo Groznik.
Veliko potuje, išče zanimive zgodbe in sogovornike in jih predstavlja bralcem osrednjega slovenskega časnika. V tokratnem nočnem programu bo novinarka Sobotne priloge Dela Patricija Maličev o njih tudi spregovorila. S petka na soboto, kmalu po polnoči, iz koprskega studia. Program bo oblikoval Sandi Škvarč.
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Anjo Baš vsi poznamo kot pevko in avtorico glasbe, a v tokratnem nočnem pogovoru v ospredju ne bo le glasba. Ko se je Anja začela prebijati v vrh glasbene industrije, je namreč začela biti še en boj: z bulimijo. Te dni je izšla njena knjiga z naslovom Lačna življenja, v kateri opisuje, kako je premagala to zahrbtno bolezen in se začela imeti rada. Vse to bo pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj brez dlake na jeziku delila tudi z našimi nočnimi poslušalci.
Prišel bo, tudi če bo noč meglena. Z meglo je opravil v odlični plesno gledališki predstavi Megla stoletja v izvedbi EnKnapGroup. Lansko jesen je na slovenski oder prvi postavil Demokracijo! Josifa Brodskega. Ker je boleče aktualna in ker so nedokončana, fragmentarna dela včasih zanimivejša od lepo zapakiranih dram. V svojih dramskih besedilih raziskuje sodobnega človeka, izgubljenega v svetu nakupovalnih središč in resničnostnih šovov. Vse, kar Matjaž Zupančič počne, je povezano z gledališčem. Dramatika, režiserja, pisatelja in profesorja gledališke režije na AGRTF je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov