Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


06.12.2019

Aleksander Štucl - Magic Aleksander

Na nočni obisk prihaja čarodej nove generacije Aleksander Štucl z umetniškim imenom Magic Aleksander. Mednarodno nagrajeni čarovnik je na spletu zbral že več kot 30 milijonov ogledov, njegove posnetke izvajanja trikov pa v posebni oddaji predvaja tudi britanski BBC. Z Magic Aleksandrom bomo govorili o spretnostih, ki jih potrebuje čarovnik za uspešno izvajanje trikov, o tem, kako izumlja nove, in tudi o njegovi poti, ki ga je čez domače in tuje odre pripeljala celo do slovitega Davida Copperfielda.


05.12.2019

Dr. Alenka Prelc

Naše telo je čudež narave, pravi specialistka družinske medicine dr. Alenka Prelc, ki se pri svojem delu pogosto srečuje z boleznijo sodobnega časa – stresom. S pozitivnim odnosom do življenja ga lahko precej omilimo; kako si pri tem pomagamo s pravilnim dihanjem in meditacijo, kakšno vlogo imajo pri tem ljubezen, odpuščanje in glasba, pa nam bo razkrila gostja.


04.12.2019

Magdalena Reiter

Odkar pomni, pleše. Gibčno petletnico je mama vpisala h gimnastiki, a že pri devetih letih je to zamenjala za balet. Odraščala je v Gdansku, kjer je dokončala Nacionalno baletno šolo, študij pa je nadaljevala na bruseljskem P.A.R.T.S.-u. Od leta 2002 živi v Ljubljani. K nam jo je pripeljal ples, ostala je zaradi ljubezni. Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja ustvarja doma in v številnih drugih državah. Je ustanoviteljica in umetniška direktorica zavoda Mirabelka in VIBRE – mednarodnih poletnih plesnih delavnic v Ljubljani. Sodeluje tudi pri gledaliških, filmskih in opernih produkcijah. Čisto sveža Alica v čudežni deželi, koprodukcija gledališča Antona Podbevška in Lutkovnega gledališča Ljubljana, nosi njen koreografiski in režijski podpis.


02.12.2019

Radijska igra:"Treba bi bilo peljat psa na sprehod"

Dramsko besedilo Tomislava Zajeca je bilo prvotno napisano za gledališče in zanj je avtor prejel Držićevo nagrado za najboljše hrvaško dramsko besedilo leta 2012. Pozneje je bilo predvajano na radiu in celo adaptirano za film na Hrvaškem, uprizorjeno pa tudi v tujini. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Na nedramski, v prvem delu retrogradni način, se odvije dan po označenih urah. Jezik je banalen, pogovori vsakdanji, vendar Zajecu uspe napetost vgraditi med zamolčanim in izgovorjenim in jo locirati v medsebojne odnose. V besedilu so premisleki, premolki in odlašanja tista, ki tvorijo srž globoko človeškega. Pritisk minevanja in končnosti sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot, vendar prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti.


01.12.2019

Dr. Gabriela Droga Mazovec

Doktorica Gabriela Droga Mazovec prihaja iz portugalskega mesta Porto, že skoraj dve desetletji pa od blizu spoznava Slovenijo, kamor jo je pripeljala ljubezen. Tu je nadaljevala svojo akademsko-raziskovalno pot na področju biokemije in ustanovila tudi Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva. To je pred dnevi organiziralo že tretji mednarodni simpozij o večjezičnosti, ki jo vsak dan živi tudi dr. Droga Mazovec, saj se v njenem življenju prepletajo portugalščina, slovenščina in angleščina. Tudi o tem bo pripovedovala v nedeljskem nočnem obisku, malo po polnoči. V goste jo je povabila Mojca Delač.


30.11.2019

Tinkara Srnovršnik

Z ginekologinjo Tinkaro Srnovršnik odkrivamo podobo spolnosti pri mladih. Strokovnjakinja, ki že desetletje svetuje na spletnem portalu Tosemjaz.net, opaža, da je spolnost pri mladih zaradi vpliva medijev in dostopnosti do pornografskih vsebin pogosto izkrivljena. Mladi se o zdravi spolnosti in spolnem vedenju premalo pogovarjajo tako v šoli kot doma. Odkrito bo govorila o pasteh spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in pomenu kontracepcije, spoznali pa bomo tudi njene sladke navade brez zdravniške uniforme.


29.11.2019

Tjaša M. Kos

Pred nami je december. Ta ima veliko obrazov, pravi psihologinja in psihoterapevtka Tjaša M. Kos. Tistega veselega, srečnega, nasmejanega, ožarjenega z lučkami – pa tistega stresnega, razočaranega, osamljenega in otožnega. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december tudi za nas lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino.


28.11.2019

Milan Pečovnik - Pidži

Country pevec Milan Pečovnik – Pidži praznuje 40-letnico delovanja na glasbeni sceni. V teh letih je nastala bogata kariera, v kateri je posnel 11 albumov. Ob jubileju je posnel tudi nove pesmi.


27.11.2019

Urška Draž

Njeno življenje je prepleteno s pleteninami. Spretnosti ročnega pletenja in šivanja se je naučila že kot deklica. Od mame, ki se je učila od svoje mame. Niti, ki so se spletle v otroštvu, čvrsto držijo še danes. Portret Urškine babice krasi steno salona Draž, v katerem z bratom Tomažem ustvarjata brezčasne, inovativne pletenine. Nastajajo iz nenehnega raziskovanja, natančnega in kakovostnega oblikovanja. Oblačilne umetnine, za ljudi, ki sklenejo z njimi dolgo prijateljstvo.


25.11.2019

Sandi Horvat

Nasmejan, komunikativen, radoveden in optimističen – tak je Sandi Horvat, novinar romske oddaje Naše poti, ki brez dlake na jeziku pripoveduje o svojem življenju. Preprosto enostavno hvaležen je naslov njegove druge knjige, v kateri bralec najde zgodbo o Sandiju ter njegovem premagovanju življenjskih ovir in stereotipov.


24.11.2019

Dr.Maks Merela

Jamsko reševanje se zelo razlikuje od gorskega. Pri njem gre namreč po navadi za številna brezna in ožine in je potrebno razminiranje, da lahko reševalci pridejo do ponesrečenega, reševanje pa ne traja nekaj ur, ampak nekaj dni. Naša ekipa je gotovo ena boljših v evropskem merilu, zlasti ko gre za miniranje, prvi med reševalci pa je izkušeni Maks Merela. Spremljal je tudi astronavte na urjenju v slovenskih jamah. Njegova velika ljubezen je les, zna celo izmeriti njegov srčni utrip, ukvarja pa se tudi s tujerodnimi invazivnimi vrstami.


23.11.2019

Jelena Sitar Cvetko

Jelena Sitar Cvetko je lutkarica. Marionetam na odru daje življenje. Je pionirka lutkovne terapije v Sloveniji, publicistka in režiserka. Predava gledališče in lutkarstvo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.


22.11.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


21.11.2019

Tereza Poljanič

Med polnočjo in drugo uro se bomo družili s Terezo Poljanič, ki nas bo radijsko razvajala s svojimi izvrstnimi dobrotami. Prisega na ekološko in lokalno, verjame, da je zmernost ključ do uspeha, jedi pa morajo biti na pogled lepe, tako za dušo kot za telo. Je televizijska voditeljica, avtorica kuharskih knjig in blogerka, ki rada potuje in uživa v glasbi.


20.11.2019

Na potep po skritih kotičkih Slovenije

Nekateri slovenski turistični kraji se že spopadajo s prevelikim številom dnevnih obiskovalcev in iščejo rešitve, kako turistične valove zajeziti. V nočnem programu pa bomo ob pomoči poslušalk in poslušalcev iskali manj znane kotičke »kokoške«, ki bi si zaradi svoje naravne in kulturne dediščine ali tehnične zapuščine zaslužili, da jih spoznamo. Je morda še kakšen kraj, kamor ni stopila »radijska« noga? Nam želite odstreti kakšen skriti pogled Slovenije? V noči na sredo se bo z vami pogovarjal Bojan Leskovec.


18.11.2019

Klemen Torkar

Je akademski glasbenik, pevec z diplomo summa cum laude, prejemnik Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani, član Slovenskega komornega glasbenega gledališča, sodelavec SNG Opera in Balet Ljubljana, SNG Maribor ter Kulturnega centra Janeza Trdine. Nastopa z različnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri po Sloveniji, veliko koncertira s citrarsko skupino Kulturnega društva Ihan. Je tudi pevski pedagog, avtor treh opernih pravljic za otroke … in še marsikaj.


17.11.2019

Živa Lopatič

V mestnih središčih že obešajo praznične lučke. Bliža se zadnji praznični mesec v letu, ki pa je še vedno velikokrat v znamenju brezglavih nakupov in potrošništva. »V trgovini smo kot na volišču. Z vsakim evrom, ki ga zapravimo, nekaj podpremo, določene vrednote in način delovanja. S svojim denarjem, ki ga zapravimo, soustvarjamo svet, v katerem živimo,« že vrsto let poudarja Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji in soustanoviteljica zadruge Buna.


16.11.2019

Boris Mori in Nina Gašperšič

Na nočni klepet smo povabili Borisa Morija, predsednika skupine BNI Sinergije, in podpredsednico skupine Nino Gašperšič, ki deluje na območju obalno-kraške regije. Skupina povezuje 16 podjetnikov z različnih področij delovanja. Z osebnimi priporočili si podjetniki pomagajo do novih strank in dela. Osnovni princip trženja je koncept 'od ust do ust'.


15.11.2019

Ana Jurc

Predvčerajšnjim se je začel zdaj že kultni, letos 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Brez kančka dvoma svojevrstne olimpijske igre za filmske kritike, ljubitelje filmov in vse tiste, ki bi radi doživeli vsaj kanček blišča filmskega sveta pri nas. Enako velja tudi za tokratno gostjo voditelja Jureta K. Čokla, filmsko kritičarko Ana Jurc, ki za MMC RTV SLO pokriva vse tisto, kar lahko vidimo v obliki filma. To bo tudi rdeča nit njunega pogovora. Ugasnite luči in izklopite telefone.


14.11.2019

Zoran Petrovič

V Mariboru od lanskega maja deluje prvo slovensko lutkovno paragledališče, ki ponuja zaposlitev invalidom, nezaposljivim na običajnih delovnih mestih. Gre za nadaljevanje enoletnega uspešnega dela v okviru projekta Zvitorepec, ki je prerasel v prvo kulturno institucijo, v kateri se invalidi zaposlujejo kot umetniški sodelavci. Režiser in producent Zoran Petrovič se podpisuje pod režijo predstave tega gledališča. Med drugim bo odgovoril na vprašanje, kakšni so poslanstvo, vloga in namen tega gledališča, kako je kultura nasploh dostopna ustvarjalnosti invalidov in zakaj je zaposlovanje invalidnih ljudi še vedno težavno.


Stran 65 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov