Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

29.06.2016


Ženske nogomet organizirano igrajo le nekaj desetletij manj kot moški, a kljub temu jih v tem športu marsikdo še vedno vidi kot vsiljivke. Nogometašice so manj cenjene in tudi veliko slabše plačane kot nogometaši, boljše ekipe vodijo le moški trenerji, zelo malo pa je tudi nogometnih sodnic. Glavna sodnica Aleksandra Česen in pomočnica sodnice Petra Bombek sta dve od šestih slovenskih  FIFA sodnic, ki lahko sodita tudi na mednarodnih tekmah.

Kot pravita, morajo imeti nogometne sodnice res trdo kožo in se še bolj dokazovati, saj je nogometni svet še vedno svet moških.

Petrina in Aleksandrina pot do sojenja na nogometnih tekmah se zelo razlikujeta. Nogomet je sestavni del Aleksandrinega življenja praktično od malih nog. Njen oče je nogometni trener in v svojih rosnih letih se je pridružila deški ekipi, ki jo je vodil.“Ker je bilo v obdobju najstništva igranje nogometa z dečki pretežavno, daleč naokoli pa ni bilo nobenega ženskega nogometnega kluba, sva z očetom ustanovili žensko ekipo ŽNK Velesovo,” razlaga Aleksandra, ki se je pozneje znašla še v trenerskih vodah, kjer je znanje o nogometu prenašala na mlajše. Razlaga, da je kot igralka velikokrat jezikala nogometnim sodnikom, ko so jo povabili, da se udeleži sodniškega tečaja, pa se je njen pogled na sodniško delo spremenil. Petra je nogomet pred udeležbo na sodniškega tečaju spremljala le občasno, saj je bila aktivna plavalka. Ko je ob prenehanju aktivne plavalske kariere iskala novo zaposlitev, jo je naključje pripeljalo do nogometa. Kot pravi, je na nogometnem igrišču prvič stala, ko je sodila svojo prvo tekmo.

Vsak sodnik oziroma sodnica mora na začetku svoje kariere opraviti tečaj za sodnika pripravnika, ki jih izvajajo v lokalnih sodniških združenjih. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu, sodniku pripravniku dodelijo nekaj tekem v mlajših kategorijah, na katerih ga opazuje mentor, ki spremlja njegovo delo in ga seveda tudi oceni. Če so ocene pozitivne, lahko sodnik pripravnik sčasoma napreduje vse do sojenja najpomembnejših tekem v 1. ligi. “Redno preverjajo naše poznavanje pravil nogometne igre, trikrat letno imamo preverjanje fizične priprave, na igrišču pa je treba med tekmo oboje tudi povezati skupaj in dobro odsoditi. Na vseh tekmah pa te preverjajo kontrolorji, ki ocenjujejo tvoje delo,” pravi Petra. Obe se svoje prve tekme, ki sta jo sodili, spominjata  z lepimi občutki.

“Sem z Gorenjske,  kjer niso navajeni, da nogometno tekmo sodi ženska. Na svoji prvi tekmi sem tako lahko slišala odzive kot ´ženska je, pa še plavolasa´,” razlaga Aleksandra, ki dodaja, da ima raje, da se njeni bližnji tekem, ki jih sodi, zaradi včasih zelo grobih opazk iz občinstva, ne udeležujejo.

Podobno razmišlja tudi Petra. “Ko sem imela za seboj že kar nekaj odsojenih tekem, me je na eno od njih prišla pogledati mama. Zaradi vsega, kar je slišala v občinstvu, je rekla, da ne bo nikoli več prišla.”

V Sloveniji je okoli 20 nogometnih sodnic, ki tekme sodijo v spolno mešanih ekipah. Na mednarodni ravni sta dejavni dve glavni sodnici in štiri pomočnice sodnice, sodniške ekipe so na tej ravni le ženske ali moške, ne pa mešane.  Datum in kraj sojenja mednarodne tekme Petra in Aleksandra izvesta približno mesec dni pred samo tekmo. Mednarodni turnirji, ki se jih udeležujeta, običajno potekajo en teden, v tem času odsodita tri tekme.

“Priprava na te tekme je zelo podobna pripravam na tekme v Sloveniji. Že v hotelu se sodniki pogovorimo o svojih nalogah, si jih razdelimo, gremo skozi vsako možno situacijo, ki bi se nam lahko zgodila na igrišču.

Na stadion moraš priti uro in pol pred pričetkom, takrat preveriš igrišče, torej stanje travnate podlage, če so mreže pravilno nameščene, če so narisane prave črte in če je kotna zastavica na svojem mestu, del priprave na tekmo je tudi preverjanje opreme nogometašic in nogometašev, sledi ogrevanje, nato še enkrat preverimo opremo in tekma se prične,” pojasnjuje Petra. Aleksandra pravi, da vedno pričakuje nepričakovano, zelo pomembno pa ji je poznavanje ekipe, ki ji sodi.

Nogometni sodniki in sodnice so v ospredju zanimanja javnosti predvsem kadar naredijo kakšno napako in ko se omenjajo plačila najboljših sodnikov. Kot pravi Aleksandra so napake sestavni del športa, vedno pa se maksimalno potrudil, da do napake ne bi prišlo.

Petra dodaja, da je v trenutku, ko na nogometnem igrišču narediš napako, pomembno, da spoznaš, da si jo naredil, a jo moraš skoraj takoj tudi pozabiti, saj je pomembneje, da se osredotočiš na nadaljevanje igre.

Nogometni sodnici pa pojasnjujeta, da je v Sloveniji le malo sodnic in sodnikov, ki bi se lahko s svoji honorarji privoščili, da bi se s sojenjem ukvarjali profesionalno.

 


12.11.2018

Sašo Bertoncelj

V njegovi družbi tudi valove nočnega programa prevevata pozitivna energija in optimizem. Ali bi sploh lahko bilo drugače, če se zadnji stavek biografije nočnega gosta glasi: » Leto 2018 se je začelo sanjsko.« Veselje je razumljivo, saj je na začetku leta že drugič postal očka. Na Nočni obisk prihaja Sašo Bertoncelj – eden najboljših slovenskih in svetovnih telovadcev. Čeprav se mu na nedavnem svetovnem prvenstvu v Dohi ni izšlo po načrtih, so pred njim že novi cilji. Sašo Bertoncelj slovi tudi kot spreten kuhar in izvrsten učitelj.


11.11.2018

Katarina Pungračič, vinska kraljica

V noči ko se mošt spreminja v vino smo v goste povabili 22. vinsko kraljico Katarino Pungračič. Haložanka in študentka fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v letošnjem letu predstavlja slovenske vinorodne dežele, vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na dogodkih doma in v svetu. Aktivna je tudi v društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze in na domači turistični kmetiji.


10.11.2018

Jadranka Vrh Jermančič

Zdravnica Jadranka Vrh Jermančič v izolski bolnišnici že nekaj desetletij kot specialistka citopatologinja v odvzetih vzorcih tkiv išče in prepoznava pojav rakavih celic. Skrbi za načrtno ozaveščanje prebivalstva, dolga leta je bila tudi predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. Za Vrh Jermančičevo je letošnje leto prelomno. Z januarjem namreč sklepa dolgo in uspešno poklicno pot, a izzivov za naprej ji ne manjka. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.


09.11.2018

Robert Sabol

Morda se komu zdi, da je helikopter, ki leti na pomoč ponesrečenim, predvsem znak resnosti nesreče. V resnici tudi je, vendar je predvsem znak dejstva, da je za zdravstveno varstvo in učinkovitost prve pomoči narejeno največ, kar je zaenkrat mogoče. Kako je s tem pri nas? Bomo res ostali brez tega segmenta pomoči? Ali drži, da je pokritost pomoči helikopterja pri nas odvisna od tega, kje živite? Voditelj Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Sabola, reševalca z Reševalne postaje v Ljubljani, enega izmed tistih angelov, ki se k ponesrečenim spuščajo tudi z neba.


08.11.2018

Janez Švajncer

To noč, ko se bo na koledarju zapisal 8. november, se bomo prestavili v čas pred natanko stoletjem. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je stara 10 dni, čez slovensko ozemlje se vali pol milijona umikajočih se Avstro-ogrskih vojakov, z njimi gre 50 tisoč konj, že osmi dan general Rudof Maister v Mariboru pospešeno zbira vojake prve Slovenske vojske, na Ptuju umirajo ranjeni v najhujši železniški nesreči na Slovenskem, ki se je zgodila štiri dni prej … Buren čas, burna zgodovina in njeni burni odmevi do današnji dni. Naš gost bo upokojeni brigadir Slovenske vojske, vojaški zgodovinar, publicist in muzealec Janez Švajncer, Mariborčan, ki skrbi za družinski Vojni muzej v Logatcu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.


07.11.2018

Jošt Franko

Skozi svoje fotografske serije razkriva zgodbe ljudi, ki bi sicer ostale zamolčane. Palestinski kmetje na mejnih območjih med Gazo in Izraelom, pastirji na Veliki planini, revni kmetje v Burkini Faso, podplačane romunske tekstilne delavke. Kot šestnajstletnik je s starim analognim fotoaparatom ustvaril serijo fotografij svoje babice in z njo prvič opozoril nase. In kot sam pravi, našel svoj slog. Svoje fotografske pripovedi ustvarja počasi in spoštljivo, upodablja majhne zgodbe, za katerimi pa se zmeraj skrivajo večji problemi družbe. Senzacionalizem ga ne zanima. Bliže so mu ljudje, ki nikoli ne pridejo na časopisne naslovnice. Jošt Frank pred mikrofonom Nade Vodušek.


06.11.2018

Renate in Samo Rugelj

Samo farmacevt, Renate biologinja, oba diplomirana naravoslovca. Potem pa naprej po izobrazbi in v delu med knjigami in filmi. Ob njunih imenih pa zgovorni naslovi Premiera, Bukla, Umco. In knjižne uspešnice kot so Delaj, teci, živi, Ultrablues, Na dolge proge, Triglavske poti. Druži ju ljubezen – do knjig, filmov, teka, odkrivanja lastnih meja, do življenja, drug do drugega – ustvarjalni dvojec v najbolj polnem pomenu besede. Renate in Samo Rugelj sta nočna gosta Eve Longyka Marušič.


05.11.2018

Depresija – epidemija 21. stoletja

Vsak od nas doživlja stres, v taki ali drugačni obliki. Zaradi narave življenja dandanes, pa se s hudim stresom sooča vedno več ljudi. Hud osebni stres pa lahko vodi v težke duševne stiske. Depresija in anksiozne motnje so postale epidemija 21. stoletja. Po nekaterih raziskavah za depresijo zboli že vsak četrti človek na svetu. Težava je, da so duševne bolezni še vedno stigmatizirane, zato veliko ljudi ne poišče pomoči. A zdravniki poudarjajo, da je treba razumeti, da je vpliv depresije na kakovost življenja primerljiv s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. z možgansko kapjo. Depresija ni znak šibkosti, je bolezen, ki lahko prizidane kogarkoli. Ali so bile po vašem mnenju duševne bolezni vedno prisotne, le da nismo znali prepoznati simptomov ali gre za nekaj novega? Kaj menite o hitrem porastu uporabe antidepresivov in pomirjeval za zdravljenje duševnega počutja? Kako vi skrbite za svoje mentalno zdravje? Zobe umijemo vsak dan vsaj dvakrat – kako pogosto pa poskrbite za mentalno higieno? Kaj je to notranji mir in kako ga iskati? Pokličite nas na 01 475 22 22 in delite z nami svoje nasvete, morda bodo vaše besede segle v srce tistim, ki jim je v poznih urah najtežje. Se slišimo v oddaji Nočni obisk, po polnoči.


04.11.2018

Rok Rozman

Na tokratni nočni obisk prihaja Rok Rozman – biolog, naravovarstvenik, ekstremni kajakaš in tudi idejni vodja slovenske akcije Balkan Rivers Tour. Organiziral je množično veslanje po balkanskih rekah in akcije aktivistov. Ti so javnost ozaveščali o uničevanju okolja zaradi zajezitev rek ob graditvi hidroelektrarn. Gre za pobudo ohranjanje prosto tekočih rek v Evropi, zaradi katere so že ustavili graditev sedmih jezov v regiji. Zakaj taka vnema pri varovanju rek in kakšno vlogo še ima varstvo narave v času kapitalizma?


03.11.2018

Dušan Moravec

Nekdaj politični komisar kulturno umetniške združbe Hidrogliste, še pred tem basist pankerskega banda Kuzle, pisec kratke proze, mladinski funkcionar in priložnostni, družbeno kritični novinar, od leta 2005, ko je pridobil status svobodnega kulturnega delavca, deluje pretežno kot režiser. Njegov dokumentarec “Ne grem na koleno” je na festivalu glasbenih filmov v Vinkovcih dobil nagrado za najboljši film v regionalni konkurenci, njegov animirani dokumentarni film o Ivanu Cankarju z naslovom “Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja” pa smo lahko videli na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dušana Moravca gosti Iztok Novak Easy.


02.11.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.11.2018

Vanesa Čanji

gostjo, komunikologinjo Vaneso Čanji, ki jo je pred mikrofon povabil Zoran Turk, razmišljamo o življenju kot vrednoti in o našem neizbežnem koncu – smrti.


31.10.2018

Mojca Blažej Cirej - Pogovori s poslušalci

esen s pisanimi barvami, vonjem po pečenem kostanju in krajšimi dnevi je kot naročena tudi za nekaj toplih besed. Voditeljica nočnega programa Mojca vas v noči s torka na sredo pričakuje za kratek klepet o vsem, kar se vam zanimivega dogaja.


29.10.2018

Dileme po Ljubljanskem maratonu

Zakaj se tako množično udeležujemo maratonov? Ali je manj vredno, če enako razdaljo pretečemo sami? Ste pretekli maraton? Kakšno doživetje je to za vas? Med rekreativci je po zadnjih raziskavah vedno več dopinga – je Ljubljanski maraton po vašem izjema? Ali ima jemanje poživil za rekreativce sploh smisel? Kaj je s smetmi, ki se naberejo ob tovrstnih prireditvah? Z maratonsko nočno debato vas tokrat na telefonski številki 01/475 2222 pričakuje voditeljica Lea Ogrin.


28.10.2018

Stane Kocutar

Prve minute dneva, na katerega Radio Slovenija obeležuje 90 let, bomo preživeli v družbi radijskega kolega in zgodovinarja, ki v etru še posebno rad odkriva in razkriva žlahtne drobce minulih časov. Ne samo tistih, ujetih v preteklosti njemu ljube, domače, štajerske regije. Tokrat bo glavni seveda radio in slike zvočne ustvarjalnosti, ki so se nabrale v albumu spominov. Povprašamo ga tudi o tem, kje je Marij Osana dobil navdih za znamenito radijsko kukavico. Na nočni obisk z zakladnico zgodb prihaja Stane Kocutar. Tudi v nadaljevanju noči, ki bo tokrat uro daljša, pa bomo v besedah, glasbi, arhivu in spominih lovili utrip preteklosti našega medija. V nočno družbo vas vabi Mojca Delač.


27.10.2018

Primož Barle in Metka Serženta

Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah vloženih v leseni oder oz. butaj. Japonska umetnost sloni na starodavni tradiciji, ki sega v 8. stoletje, ko so zgodbe na svitkih nepismenemu ljudstvu pripovedovali budistični menihi. S kolesi so potovali po ulicah in trgih ter otrokom prodajali sladkarije in jim ob tem predstavili še zgodbo. Kamišibaj omogoča prikaz različnih žanrov in tako nagovarja raznoliko občinstvo, tako otroke kot odrasle. V Sloveniji je ta umetnost še v vzponu, a postaja iz leta v leto bolj prepoznavna, zasluga za to gre tudi vztrajnim posameznikom. S kamišibaj gledališčem se ukvarjata Primož Barle in Metka Serženta. V goste ju je povabil Boštjan Simčič.


26.10.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


25.10.2018

Marko Slavič

Marko Slavič je direktor doma Danice Vogrinec v Mariboru, ki je bil na kongresu Evropske mreže za staranje izbran za najboljši dom za starostnike na stari celini. Kako raznoliko je življenje v tem domu, kako uspešni so pri medgeneracijskem sožitju, s kakšnimi problemi se srečujejo starostniki v institucionalnem varstvu in s kakšnimi izzivi se srečuje vse bolj starajoča se družba, po polnoči v pogovoru s Teodorjem Bostičem.


24.10.2018

Rok Capuder

Nocoj se nam po polnoči pridruži ustanovitelj Zavoda 404, prvega mladinskega tehnološko-raziskovalnega centra v Sloveniji, Rok Capuder. Zavod je ustanovil z namenom, da mladim posreduje tehnične veščine in jih navduši za raziskovanje, znanost in podjetništvo. V družbi, ki se vedno bolj zanaša na tehnologijo, je presenetljivo, da se v poučevanju tehniki posveča vse manj pozornosti. V Zavodu 404 se zato trudijo, da bi vzgajali ustvarjalce, ne zgolj uporabnike tehnologije. Rok Capuder pravi, da če hočemo mlade navdušiti za inovacije in podjetništvo, jim moramo pokazati kaj zmorejo. Tako bodo pridobili zaupanje vase in zavest česa vse so zmožni. Mladim tako ponujajo mentorstvo in opremo za razvijanje lastnih tehnoloških inovacij, kot je na primer ojačevalec zvoka, pametni čebelji panj in različni roboti, ki so jih v njihovem raziskovalnem centru razvili dijaki z vse Slovenije. Z Rokom Capudrom se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Lea Ogrin.


22.10.2018

Luka Markus Štajer

Muzikal je glasbeno – gledališko – plesna zvrst, ki v zadnjem času velikokrat odmeva na slovenskih odrih. Nočni program Radia Slovenija bo z nedelje na ponedeljek gostil mladega, trenutno najbolj vročega pevca, plesalca, igralca … in še kaj – Luka Markusa Štajerja. Razpletali in zapletali se bomo v že številne zgodbe njegovega življenja, uživali v pesmih, ki si jih požvižgavamo, morda slišali kakšno novejšo – skratka – muzikal nekoč in predvsem danes. Pripravlja Lucija Grm.


Stran 81 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov