Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


21.06.2021

Matej Prevc

V nocojšnji oddaji Nočni obisk boste lahko spoznali Mateja Prevca, magistra klasične filologije in navdušenca nad latinščino, ki ta mrtvi jezik na izviren način približuje mladim, pa tudi glasbenika, asistenta režiserja in še marsikaj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


20.06.2021

Janja Vidmar

Napovedujemo jo s citatom:»Žulji in čepki za ušesa, oboje je del caminovske ikonografije, podobno kot školjka in palica.«* To je avtorica knjižnih uspešnic pisateljica Janja Vidmar. V njenem najnovejšem romanu z naslovom »Niti koraka več« z junakinjo Alenko hodimo po najbolj znani romarski poti Camino in odkrivamo skrivnosti življenja. Pogovarjala sta se Janja Vidmar in Iztok Konc. *Bukla, leto17/ št. 160


19.06.2021

Suzana Todorovič

V goste smo nocoj povabili dr. Suzano Todorović, profesorico italijanskega jezika in književnosti, univerzitetno diplomirano sociologinjo kulture. Pred dnevi je izšla njena prva knjiga o narečjih letos, sicer pa v zadnjih 7 letih že petnajsta. Tokrat se je lotila govora in ljudske kulture treh med sabo jezikovno precej različnih vasi. To so Bertoki, Šared in Pomjan. V nasprotju s prvima dvema, o Pomjanu že obstajajo dialektološki zapisi. Kljub temu pa je v tokratnem delu dodala tisto, za kar razume kot neobhodno osnovo jezikovnega proučevanja. To je terensko delo, s čimer je v Bertoke in na Šared kot raziskovalka prišla prva. Kaj je odkrila, nam bo zaupala v nočnem pogovoru z Matejo Brežan.


18.06.2021

Sonja Pungertnik

Gostja nocojšnjega Nočnega obiska Sonja Pungertnik pravi, da ima v življenju nekaj osnovnih vodil, ki se jih skuša držati: »Biti hvaležna in se veseliti tistega, kar mi je dano. Učiti se iz preteklosti in v polnosti živeti sedanjost tako, da mi mojega ravnanja v prihodnosti ne bo treba obžalovati.« Vse življenje se spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. V sebi in v drugih išče dobro in lepo, predvsem pa se trudi pričevati s svojim življenjem. Sad njenih prizadevanj je tudi književno delo - njen prvenec Misliš resno?, v kateri je glavni junakinji pripisala tudi številne svoje izkušnje. Sonja Pungertnik je tudi Slovenka leta 2014 in ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti.


17.06.2021

Kulturni center Pekarna

V četrtkovem nočnem programu bomo spoznali mariborski Kulturni center Pekarna. Nekdanji vojaški kompleks že od sredine devetdesetih let gosti raznolike alternativne kulturnike in nevladne organizacije, ki pa jih v zadnjem času vznemirja občinska ideja, da bi njihove dejavnosti preselili. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili tudi odlični glasbi mariborskega reggae ustvarjalca Tadeja Tratnika in kantavtorja Marka Groblerja. Skozi noč vas bo popeljal voditelj Bratko Zavrnik.


16.06.2021

Burja in dan srbsko-slovenskega prijateljstva

V oddaji Sami naši na Prvem vam bomo nocoj predstavili dva zanimiva manjšinska projekta. Prvi je projekt zavoda Burja, manjšinska mladinoteka, drugi pa je ustanovitev prvega dneva srbsko-slovenskega prijateljstva. Predvsem pa poslušajte prispevek o Slovensko-srbsko-makedonski glasbeni skupini Lelee, ki bo v petek predstavila svoj novi album.


16.06.2021

Brane Zorman

Nadenimo si slušalke in se odpravimo na pohod po degradiranem mestnem območju ob železniških tirih. Ali pa prisluhnimo življenju dreves, zvoku listov, vetra v krošnjah, vode, ki napaja korenine, zvoku lomljenja vej, podiranja dreves in uničujočega ognja. Brane Zorman raziskuje zvok na mnogotere načine. Sodobne umetniške prakse udejanja skozi delovanje zavoda CONA, ki sta ga leta 2007 ustanovila z Ireno Pivka. Njuni performansi nas vodijo po pokrajinah naravnega in urbanega zvoka in umetnost povezujejo z družbo, ekologijo, tehnologijo in prostorom. Kot skladatelj je ustvaril številna glasbena dela za gledališke in plesne predstave, performanse in instalacije. Pomnimo ga tudi kot frontmana skupine O! KULT, ki je zaznamovala slovensko punk in post industrijsko muziko. Braneta Zormana je na nočni zvočni sprehod povabila Nada Vodušek.


14.06.2021

Tina Divjak

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. Kako to delo poteka v praksi in s kakšnimi izzivi, programi in predlogi se na njih obračajo tisti, ki delujejo v nevladnem sektorju? Na to in še mnoga druga vprašanja bomo iskali odgovore skupaj z vodjo zagovorništa, Tino Divjak s centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.


13.06.2021

Mag. Petra Bavčar

V nočnem obisku bomo tokrat govorili o boleznih in težavah govornega aparata. S specialistko, klinično psihologinjo magistro Petro Bavčar, se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


12.06.2021

Mitja Palčič

V nočnem programu bo govora o varnosti na slovenskih avtocestah, ki so poleti med najbolj obremenjenimi v Evropi. Kako bo delovala avtocestna policija, ki za zdaj nima ne zadostnih kadrov, ne opreme ... Z gostom Mitjo Palčičem, dolgoletnim komandirjem koprske prometne policije, ki je zdaj v vrhu avtocestne policije se jepogovarjala Tjaša Škamperle.


11.06.2021

Andrej Ropret

Je edini slovenski manager, ki ima status vrhunskega športnika v svetovnem razredu. Prvi Slovenec, ki je pod vodo, v t. i. statični apneji, zdržal dobrih devet minut. Večkratni državni prvak in rekorder v potapljanju na vdih v bazenskih disciplinah, svetovni podprvak v dinamični apneji s plavutjo. In vse te športne uspehe uspešno združuje z uspešno poslovno potjo, je vodja oz. center manager največjega nakupovalnega središča pri nas. 40-letni Kranjčan Andrej Ropret ljubi izzive, predvsem tiste najtežje, in tekmuje predvsem s samim seboj in s svojim telesom. Na Nočni obisk po polnoči ga je povabila Andreja Čokl.


10.06.2021

Dr. Elko Borko

V prvi uri nočnega programa bo naš gost upokojeni zdravnik dr. Elko Borko. 7. junija 1941 so ga kot 8 letnega dečka v Slovenski Bistrici z družino natrpali v živinske železniške vagone in kot prve slovenske izgnance odpeljali v Srbijo. O fenomenu medvojnega izgnanstva bo spregovorila tudi dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.


09.06.2021

Maša Kagao Knez

Pleše že od malih nog. Zakaj je postala plesalka, pa se je začela spraševati mnogo kasneje, takrat, ko je za hip podvomila v svojo odločitev in si zastavila vprašanje, ali je zaradi barve svoje kože nezavedno ponotranjila stereotipe in pričakovanja svoje okolice? Kajti to, da je drugačna, ji je okolica sporočala od nekdaj. Sama pa si je želela biti čim bolj neopazna. Morda se zdi paradoksalno, da je stopila na oder, vsem na očeh. Toda oder je njeno ustvarjalno polje, na njem sama postane ples, kar osvobodi in spremeni pogled. O izkušnjah drugačnosti pripoveduje tudi njena zadnja predstava Črna koža, bele maske. Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Maša Kagao Knez je nočna gostja Nade Vodušek.


07.06.2021

Noč šansonov: Francoski šanson, 3. del

To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali nekatera največja imena francoskega šansona: Charlesa Treneta, Léoja Ferréja, Catherine Sauvage, Gilberta Bécauda in Georgea Brassensa. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil.


06.06.2021

Izr.prof. dr. Janko Božič

Kaj delajo čebele ponoči? Koliko se že ve o njihovem ritmu budnosti in spanja? To je gotovo eno od vprašanj, ki ga zastavimo nedeljskemu nočnemu gostu, izr. prof. dr. Janku Božiču s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Profesor Božič je izjemen mednarodno uveljavljen poznavalec čebel in čebeljega vedenja, ki se je za čebelarjenje navdušil že v osnovni šoli, nato pa ga je to vodilo po njegovi akademski poti, kjer se s čebelami ukvarja še danes. Več o svojem življenju in delu nam bo povedal kmalu po polnoči. Izr. prof. dr. Janka Božiča je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


05.06.2021

Jasna Podreka

Na nočni obisk bo najprej prišla sociologinja, dr. Jasna Podreka, raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka Jasna Podreka. Z njo se bo pogovarjala Vesna Potočar Godnič.


04.06.2021

Peter Stanković

Skozi polja umetnosti in popularne kulture potuje kot strasten raziskovalec, ki ga zanima vse od filma, popularne glasbe, stripov, mode, življenjskih slogov, do kulinarike. Vse, kar oblikuje našo skupno identiteto v času, ki ga živimo, zna v svojih člankih in knjigah ubesediti temeljito in duhovito. Študentom in študentkam kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je redni profesor, med predavanji gotovo ni dolgčas. Pravkar je izšel drugi del njegove Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma, zato se bo nočni klepet pletel med gibljivimi podobami, zvoki popularne glasbe, a tudi med mnogimi drugimi rečmi, ki nas sooblikujejo. Petra Stankovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


03.06.2021

Rajko Ferk

Na nočni obisk prihaja slikar Rajko Ferk, ki ga ljubezen do slikanja spremlja že dobri dve desetletji. Slika z lopaticami, kar ni povezano samo s to posebno tehniko, ampak ima tudi praktični namen. Izvedeli boste ob poslušanju nočnega klepeta, v katerem bomo predstavili letošnjo že 12. mednarodno likovno kolonijDuplek art, ki bo ta vikend. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek. V nadaljevanju noči pa bomo gostili upokojenega ekonomista in predsednika domačega planinskega društva Janka Kovačica iz Poljčan, razvajali pa vas bomo tudi z aktualno glasbo z lestvice Top 17.


02.06.2021

Vili Resnik

Kako je, če bolnišnično haljo zamenjaš za mikrofon, kakšna je razlika med malim vaškim odrom in največjim evropskim, kaj je Gitarijada? Svojo glasbeno odisejado bo v tokratnem nočnem programu, Luciji Grm razkrival vedno energičen, navihan, šaljiv in nasmejan slovenski pevec popularne, rock in heavy metal glasbe - Vili Resnik.


31.05.2021

Ana Tavčar

V goste prihaja Ana Tavčar. Večina poslušalcev jo zagotovo pozna kot enega obrazov, ki nas vsak delavnik pozdravi preko televizijskih zaslonov v oddaji Dobro jutro. Le malokdo ve, da je Ana po izobrazbi profesorica angleščine in nemščine. Je tudi doktorica znanosti, saj je doktorirala s področja jezikoslovja na oddelku za germanistiko. Jeziki so ena njenih strasti, ki jih je potrebno negovati, ohranjati, razvijati. Svojo ženstveno energijo pa vliva v številne skladbe in glasbo, letos je posnela tudi avtorsko skladbo. V Nočnem obisku nas bo popeljala v zakulisje oddaje Dobro jutro in odgrnila zavese svojega vsakdana ter spregovorila o ljubezni do življenja na sploh. Z Ano Tavčar bo v zadnji majski noči poklepetal Sandi Horvat.


Stran 41 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov