Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Donald Trump je že zbral več kot 270 elektorskih glasov in s tem postal 45. ameriški predsednik. Zbral je 290 glasov, njegova nasprotnica demokratka Hillary Clinton pa 232. Clintonova je Trumpa poklicala in priznala poraz.
V svojem govoru je Trump poudaril, da je nastopil čas, da se Amerika znova poveže in obnovi ameriški sen. Izpostavil je, da bo povezovalen predsednik, ki bo tam za vse Američane. Prav tako je ponudil roko vsem narodom in državam, ki bodo hoteli in želeli sodelovati z ZDA.
Vrstijo se tudi prvi odzivi iz tujine, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da bo sodelovanje z novo ameriško administracijo zagotovo težje, kot je bilo sodelovanje z dozdajšnjimi, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini pa je dejala, da so vezi med EU in ZDA trdnejše in globlje, kot kakršnakoli politična sprememba. Prav tako se je na zmago Trumpa že odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je v čestitki ob zmagi zavzel za izboljšanje dialoga med Moskvo in Washingtonom. Slovenski predsednik Borut Pahor je v svojem odzivu dejal, da si bo prizadeval, da bi se prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo med Slovenijo in ZDA še poglobili, čestitke ob izvolitvi pa je izrazil tudi premier Miro Cerar.
Odzive sta komentirala novinar Luka Robida in (v pogovoru s Sandro Brankovič) Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Izid predsedniških volitev v ZDA smo poglobljeno analizirali tudi v oddaji Studio ob 17-ih.
Neposredno iz New Yorka se je oglasil naš novinar Tomaž Gerden, ki je v pogovoru z voditeljem Blažem Mazijem izpostavil, da bomo po vsej verjetnosti zaradi zmage Trumpa priča novi Ameriki.
Na izid volitev v ZDA se je odzval tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je poudaril, da Donalda Trumpa čaka kar nekaj težkih zunanjepolitičnih nalog, predvsem izboljšanje odnosov z Rusijo. Od tega naj bi bilo odvisno tudi razreševanje nekaterih svetovnih konfliktov.
O tem, kaj pomeni izvolitev Trumpa za svetovno varnostno politiko, se je novinarka Sandra Brankovič pogovarjala s strokovnjakom za obrambna in varnostna vprašanja Klemnom Grošljem.
Svetovne novičarske mreže medtem že sporočajo, da so globalni trgi zanihali navzdol, različna opozorila o negotovi prihodnosti globalnega sodelovanja prihajajo tudi iz nekaterih bruseljskih krogov. O izidu volitev smo se pogovarjali tudi z Jurčkom Žmavcem iz Slovensko-ameriškega poslovnega združenja, ki pravi, da so volitve tokrat odločili mali ljudje.
Nekaj pozornosti smo namenili tudi odzivu Sevnice, iz katere prihaja nova prva dama ZDA Melanija Trump. Suzana Vahtarič se je pogovarjala s sevniškim županom Srečkom Ocvirkom, zbrala pa je tudi nekaj mnenj prebivalcev tega slovenskega kraja.
Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton na ramenih nosi stoletje in pol ženskih sanj o prevzemu najpomembnejšega političnega položaja v Združenih državah Amerike. Nasproti ji stoji Donald Trump, najbolj nenavaden predsedniški kandidat v ameriški zgodovini, ki mu je v slabem letu uspelo postaviti na glavo vso dosedanjo ameriško politično teorijo, v zadnjih urah pred zgodovinskimi volitvami pa poskuša zamajati še demokratski modri zid. Katere države se bodo obarvale modro in katere rdeče? Kdo bo postal 45. predsednik ali predsednica ZDA in kakšna bo razdelitev moči v 115. ameriškem kongresu? Na Prvem bomo skupaj z dr. Dejanom Verčičem, poznavalcem Združenih držav Amerike, sicer pa vodjo Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, šteli elektorske glasove in do jutra spremljali veliki finale ameriške volilne tekme. Po polnoči vas v družbo, ameriško obarvanega, Nočnega programa vabijo Nadia Petauer, Špela Novak in Jure K. Čokl.
Tina Lamovšek o dogajanju v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer v organizaciji ameriškega veleposlaništva spremljajo volitve v ZDA
Špela Novak o programih predsedniških kandidatov
Steve Telzerow v Sloveniji živi že 23 let. V naše kraje ga je vodila ljubezen, poročen je s Slovenko in opravlja delo pastorja evangeličanske ločine Mednarodna krščanska skupnost. Življenje v več tisoč kilometrov od domovine oddaljeni Sloveniji pa ni ovira za aktivno politično participacijo. Pravi, da je volilna pravica privilegij demokracije – izpolnjeno glasovnico je že oddal in o ameriški predsedniški volilni kampanji se je z njim pogovarjala Nadia Petauer.
Takole nam je sogovornik Nadie Petauer še malce nastavil ogledalo. A danes bodo vse oči svetovne javnosti uprte v Združene države Amerike – smo namreč v pričakovanju 45. predsednika ali predsednice – tudi na Prvem … V živo začnemo takoj po polnoči spremljati volilno tekmo in štetje elektorskih glasov.
RTV Slovenija že nekaj mesecev prek televizijskih in radijskih programov ter spletnega portala rtvslo.si obširno in poglobljeno poroča o kampanji pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 8. novembra. Vrhunec bitke za predsedniški stolček bodo gledalci, poslušalci in spletni uporabniki lahko spremljali v številnih televizijskih in radijskih oddajah, v dnevnoinformativnih oddajah in na spletnem mestu ZDA 2016.
Vodja projekta predsedniških volitev v ZDA na TV Slovenija je Manica Janežič Ambrožič, ki o predsedniški bitki dodaja: »Ameriške predsedniške volitve so vedno zanimive tudi za slovenske gledalce, a tokrat jih naši gledalci spremljajo še bolj zavzeto kot sicer. Vsekakor zaradi Donalda Trumpa kampanja ni dolgočasna ali predvidljiva. Za primerjavo, leta 2012 je bil republikanski kandidat za ameriškega predsednika Mitt Romney in verjetno se danes bolj malo slovenskih gledalcev spomni njegovega imena. Ameriške volitve 2016 so zanimive tudi zato, ker so prvič v zgodovini realne možnosti, da vodenje najmočnejše države na svetu prevzame ženska. Hillary Clinton je v Beli hiši preživela osem let kot prva dama Združenih držav, njene politične izkušnje so izjemne. V Beli hiši se torej s Clintonovo ali Trumpom napoveduje novo in zanimivo obdobje.«
Gledalci, poslušalci in spletni uporabniki bodo lahko podrobneje spremljali vrhunec predvolilne bitke in tudi razplet predsedniških volitev. V vseh oddajah bo sodeloval dolgoletni ameriški dopisnik RTV Slovenija Edvard Žitnik.
Na 1. programu Radia Slovenija – PRVI bodo predvolilna soočenja strnili v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti v ponedeljek, 24. oktobra, ob 14.30. Oddajo pripravlja nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Matej Šurc. V isti oddaji bo nato 7. novembra predvolilni utrip v Združenih državah Amerike orisal posebni poročevalec Radia Slovenija, zunanjepolitični komentator Tomaž Gerden.
Dnevnikov izbor v ponedeljek, 31. oktobra, na TV SLO 1 bo prav tako ameriško obarvan. V uredništvu pripravljajo zanimiva portreta obeh predsedniških kandidatov. O volitvah pa bo govora tudi v nedeljskem Dnevniku, 6. novembra, dva dni pred volitvami.
VOLITVE – torek, 8.november
Volilni dan ameriških predsedniških volitev v torek, 8. novembra, bo tokrat skupni projekt Televizije in Radia Slovenija ter Multimedijskega centra. Na TV SLO 1 bosta na sporedu dve posebni volilni oddaji z naslovom Ameriške volitve 2016. Ob 21.00 bodo v oddaji z Igorjem E. Bergantom analizirali pot Hillary Clinton in Donalda Trumpa do praga Bele hiše. Pojasnili bodo prednosti in pasti ameriškega volilnega sistema in se vprašali, kakšna prva dama ZDA bi bila Melanija Trump.
V oddaji ob 23.00 pa bo Mojca Širok iskala odgovore na vprašanja, kako smo ameriško predvolilno kampanjo opazovali od daleč, kako jo vidijo v Moskvi, Bruslju, kako na Bližnjem vzhodu. Se bo ameriška zunanja politika po osmih letih Baracka Obame spremenila? Kakšni so in so bili odnosi med Slovenijo in ZDA? Za koga bo glasovala Madonna in za koga Clint Eastwood, ki pravi: »Ljudje so siti politične korektnosti!«.
Na Prvem bo v ameriško obarvanem nočnem programu novinarka Nadia Petauer v studio povabila poznavalce problematike in skupaj z zunanjepolitično komentatorko Špelo Novak spremljala aktualno dogajanje v ZDA.
Ob 4.30 se bo na TV SLO 1 in na Prvem začela posebna volilna oddaja. Jutranjo oddajo skupaj pripravljajo sodelavci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in spletnega portala rtvslo.si. Mojca Širok, Igor E. Bergant in Andrej Stopar se bodo podali v vrtiljak štetja volilnih glasov ameriških volivcev. Katere države se bodo obarvale modro, torej bo v njih slavila Clintonova, in katere rdeče – v njih bo elektorske glasove odnesel Donald Trump. V čigave roke bodo šli Florida, Ohio, Colorado? Kaj pravijo Slovenci, ki živijo v ZDA? V oddaji bodo poročali, analizirali, ugibali, opozarjali in na koncu sporočili, kdo se bo za štiri leta preselil v Belo hišo. V oddaji bodo seveda v živo spremljali govor poraženca in na koncu govor zmagovalca ameriških predsedniških volitev 2016.
Sodelavci spletnega portala pa bodo ob tem vso noč v živo s posebno aplikacijo MMCživo spremljali dobesedno vsako minuto dogajanja, povezanega z ameriškimi volitvami – ne pozabite na #ZDA2016.
Dogajanje po ameriških volitvah bodo spremljali tudi v oddaji Dobro jutro, ob 10. uri pa v Informativnem programu TV SLO pripravljajo posebna poročila.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Donald Trump je že zbral več kot 270 elektorskih glasov in s tem postal 45. ameriški predsednik. Zbral je 290 glasov, njegova nasprotnica demokratka Hillary Clinton pa 232. Clintonova je Trumpa poklicala in priznala poraz.
V svojem govoru je Trump poudaril, da je nastopil čas, da se Amerika znova poveže in obnovi ameriški sen. Izpostavil je, da bo povezovalen predsednik, ki bo tam za vse Američane. Prav tako je ponudil roko vsem narodom in državam, ki bodo hoteli in želeli sodelovati z ZDA.
Vrstijo se tudi prvi odzivi iz tujine, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da bo sodelovanje z novo ameriško administracijo zagotovo težje, kot je bilo sodelovanje z dozdajšnjimi, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini pa je dejala, da so vezi med EU in ZDA trdnejše in globlje, kot kakršnakoli politična sprememba. Prav tako se je na zmago Trumpa že odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je v čestitki ob zmagi zavzel za izboljšanje dialoga med Moskvo in Washingtonom. Slovenski predsednik Borut Pahor je v svojem odzivu dejal, da si bo prizadeval, da bi se prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo med Slovenijo in ZDA še poglobili, čestitke ob izvolitvi pa je izrazil tudi premier Miro Cerar.
Odzive sta komentirala novinar Luka Robida in (v pogovoru s Sandro Brankovič) Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Izid predsedniških volitev v ZDA smo poglobljeno analizirali tudi v oddaji Studio ob 17-ih.
Neposredno iz New Yorka se je oglasil naš novinar Tomaž Gerden, ki je v pogovoru z voditeljem Blažem Mazijem izpostavil, da bomo po vsej verjetnosti zaradi zmage Trumpa priča novi Ameriki.
Na izid volitev v ZDA se je odzval tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je poudaril, da Donalda Trumpa čaka kar nekaj težkih zunanjepolitičnih nalog, predvsem izboljšanje odnosov z Rusijo. Od tega naj bi bilo odvisno tudi razreševanje nekaterih svetovnih konfliktov.
O tem, kaj pomeni izvolitev Trumpa za svetovno varnostno politiko, se je novinarka Sandra Brankovič pogovarjala s strokovnjakom za obrambna in varnostna vprašanja Klemnom Grošljem.
Svetovne novičarske mreže medtem že sporočajo, da so globalni trgi zanihali navzdol, različna opozorila o negotovi prihodnosti globalnega sodelovanja prihajajo tudi iz nekaterih bruseljskih krogov. O izidu volitev smo se pogovarjali tudi z Jurčkom Žmavcem iz Slovensko-ameriškega poslovnega združenja, ki pravi, da so volitve tokrat odločili mali ljudje.
Nekaj pozornosti smo namenili tudi odzivu Sevnice, iz katere prihaja nova prva dama ZDA Melanija Trump. Suzana Vahtarič se je pogovarjala s sevniškim županom Srečkom Ocvirkom, zbrala pa je tudi nekaj mnenj prebivalcev tega slovenskega kraja.
Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton na ramenih nosi stoletje in pol ženskih sanj o prevzemu najpomembnejšega političnega položaja v Združenih državah Amerike. Nasproti ji stoji Donald Trump, najbolj nenavaden predsedniški kandidat v ameriški zgodovini, ki mu je v slabem letu uspelo postaviti na glavo vso dosedanjo ameriško politično teorijo, v zadnjih urah pred zgodovinskimi volitvami pa poskuša zamajati še demokratski modri zid. Katere države se bodo obarvale modro in katere rdeče? Kdo bo postal 45. predsednik ali predsednica ZDA in kakšna bo razdelitev moči v 115. ameriškem kongresu? Na Prvem bomo skupaj z dr. Dejanom Verčičem, poznavalcem Združenih držav Amerike, sicer pa vodjo Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, šteli elektorske glasove in do jutra spremljali veliki finale ameriške volilne tekme. Po polnoči vas v družbo, ameriško obarvanega, Nočnega programa vabijo Nadia Petauer, Špela Novak in Jure K. Čokl.
Tina Lamovšek o dogajanju v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer v organizaciji ameriškega veleposlaništva spremljajo volitve v ZDA
Špela Novak o programih predsedniških kandidatov
Steve Telzerow v Sloveniji živi že 23 let. V naše kraje ga je vodila ljubezen, poročen je s Slovenko in opravlja delo pastorja evangeličanske ločine Mednarodna krščanska skupnost. Življenje v več tisoč kilometrov od domovine oddaljeni Sloveniji pa ni ovira za aktivno politično participacijo. Pravi, da je volilna pravica privilegij demokracije – izpolnjeno glasovnico je že oddal in o ameriški predsedniški volilni kampanji se je z njim pogovarjala Nadia Petauer.
Takole nam je sogovornik Nadie Petauer še malce nastavil ogledalo. A danes bodo vse oči svetovne javnosti uprte v Združene države Amerike – smo namreč v pričakovanju 45. predsednika ali predsednice – tudi na Prvem … V živo začnemo takoj po polnoči spremljati volilno tekmo in štetje elektorskih glasov.
RTV Slovenija že nekaj mesecev prek televizijskih in radijskih programov ter spletnega portala rtvslo.si obširno in poglobljeno poroča o kampanji pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 8. novembra. Vrhunec bitke za predsedniški stolček bodo gledalci, poslušalci in spletni uporabniki lahko spremljali v številnih televizijskih in radijskih oddajah, v dnevnoinformativnih oddajah in na spletnem mestu ZDA 2016.
Vodja projekta predsedniških volitev v ZDA na TV Slovenija je Manica Janežič Ambrožič, ki o predsedniški bitki dodaja: »Ameriške predsedniške volitve so vedno zanimive tudi za slovenske gledalce, a tokrat jih naši gledalci spremljajo še bolj zavzeto kot sicer. Vsekakor zaradi Donalda Trumpa kampanja ni dolgočasna ali predvidljiva. Za primerjavo, leta 2012 je bil republikanski kandidat za ameriškega predsednika Mitt Romney in verjetno se danes bolj malo slovenskih gledalcev spomni njegovega imena. Ameriške volitve 2016 so zanimive tudi zato, ker so prvič v zgodovini realne možnosti, da vodenje najmočnejše države na svetu prevzame ženska. Hillary Clinton je v Beli hiši preživela osem let kot prva dama Združenih držav, njene politične izkušnje so izjemne. V Beli hiši se torej s Clintonovo ali Trumpom napoveduje novo in zanimivo obdobje.«
Gledalci, poslušalci in spletni uporabniki bodo lahko podrobneje spremljali vrhunec predvolilne bitke in tudi razplet predsedniških volitev. V vseh oddajah bo sodeloval dolgoletni ameriški dopisnik RTV Slovenija Edvard Žitnik.
Na 1. programu Radia Slovenija – PRVI bodo predvolilna soočenja strnili v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti v ponedeljek, 24. oktobra, ob 14.30. Oddajo pripravlja nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Matej Šurc. V isti oddaji bo nato 7. novembra predvolilni utrip v Združenih državah Amerike orisal posebni poročevalec Radia Slovenija, zunanjepolitični komentator Tomaž Gerden.
Dnevnikov izbor v ponedeljek, 31. oktobra, na TV SLO 1 bo prav tako ameriško obarvan. V uredništvu pripravljajo zanimiva portreta obeh predsedniških kandidatov. O volitvah pa bo govora tudi v nedeljskem Dnevniku, 6. novembra, dva dni pred volitvami.
VOLITVE – torek, 8.november
Volilni dan ameriških predsedniških volitev v torek, 8. novembra, bo tokrat skupni projekt Televizije in Radia Slovenija ter Multimedijskega centra. Na TV SLO 1 bosta na sporedu dve posebni volilni oddaji z naslovom Ameriške volitve 2016. Ob 21.00 bodo v oddaji z Igorjem E. Bergantom analizirali pot Hillary Clinton in Donalda Trumpa do praga Bele hiše. Pojasnili bodo prednosti in pasti ameriškega volilnega sistema in se vprašali, kakšna prva dama ZDA bi bila Melanija Trump.
V oddaji ob 23.00 pa bo Mojca Širok iskala odgovore na vprašanja, kako smo ameriško predvolilno kampanjo opazovali od daleč, kako jo vidijo v Moskvi, Bruslju, kako na Bližnjem vzhodu. Se bo ameriška zunanja politika po osmih letih Baracka Obame spremenila? Kakšni so in so bili odnosi med Slovenijo in ZDA? Za koga bo glasovala Madonna in za koga Clint Eastwood, ki pravi: »Ljudje so siti politične korektnosti!«.
Na Prvem bo v ameriško obarvanem nočnem programu novinarka Nadia Petauer v studio povabila poznavalce problematike in skupaj z zunanjepolitično komentatorko Špelo Novak spremljala aktualno dogajanje v ZDA.
Ob 4.30 se bo na TV SLO 1 in na Prvem začela posebna volilna oddaja. Jutranjo oddajo skupaj pripravljajo sodelavci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in spletnega portala rtvslo.si. Mojca Širok, Igor E. Bergant in Andrej Stopar se bodo podali v vrtiljak štetja volilnih glasov ameriških volivcev. Katere države se bodo obarvale modro, torej bo v njih slavila Clintonova, in katere rdeče – v njih bo elektorske glasove odnesel Donald Trump. V čigave roke bodo šli Florida, Ohio, Colorado? Kaj pravijo Slovenci, ki živijo v ZDA? V oddaji bodo poročali, analizirali, ugibali, opozarjali in na koncu sporočili, kdo se bo za štiri leta preselil v Belo hišo. V oddaji bodo seveda v živo spremljali govor poraženca in na koncu govor zmagovalca ameriških predsedniških volitev 2016.
Sodelavci spletnega portala pa bodo ob tem vso noč v živo s posebno aplikacijo MMCživo spremljali dobesedno vsako minuto dogajanja, povezanega z ameriškimi volitvami – ne pozabite na #ZDA2016.
Dogajanje po ameriških volitvah bodo spremljali tudi v oddaji Dobro jutro, ob 10. uri pa v Informativnem programu TV SLO pripravljajo posebna poročila.
"Ljubite umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti." Ta misel Stanislavskega prežema življenje nočnega gosta, ki bo razkril, kako se je znašel v igralskih, režiserskih in pedagoških vodah, kako se je mesec obiska Amerike razvlekel v več kot 20 let, pa o sodelovanju z Georgeem Clooneyjem in Cate Blanchett. Dodal bo, kako je bilo z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledališča Kranj s sedežem na Kokrici, ki v slovenski gledališki prostor prinaša nov vetrič. Radovednost bo Luciji Grm potešil igralec, režiser in pedagog Igor Korošec.
Nočni program tokrat pripravljajo iz koprskega studia. Mojca Klarič je na klepet povabila Stojana Ščuko. V prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič bosta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin bo segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito bo direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V nočnem programu bomo potovali s popotnikoma Stanko in Igorjem Benčevičem, ki sta bila v začetku leta v Mehiki in Braziliji. Ptujčana s svojim ustvarjalnim pristopom že leta sooblikujeta gostinsko, turistično in kulturno podobo najstarejšega slovenskega mesta, z Muzikafejem pa sta ponesla v svet tudi ime našega starodavnega mesta. Z nami bosta delila svoja zelo raznolika doživetja.
Kot otrok je igral kljunasto flavto, potem je presedlal na violončelo, dokler ni pri trinajstih letih našel pravega instrumenta zase – bobnov. Od njih se ni več ločil in kmalu mu je postalo jasno, da bo glasba njegov poklic in njegovo poslanstvo. Navdušil ga je predvsem jazz, s katerim ga je spoznal profesor Adam Klemm. Na KGBL v Ljubljani je vpisal smer jazz bobni, potem pa študij nadaljeval na eminentni CODARTS university v Rotterdamu, kjer je leta 2020 diplomiral. Z magistrskim študijem je nadaljeval na amsterdamskem konservatoriju. Amsterdam je trenutno njegov drugi dom, v njem ustvarja in sodeluje s številnimi glasbeniki, dejaven pa je tudi v programih Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije Inštitut.abeceda pod vodstvom Dréja A. Hočevarja. Na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani predstavlja svoj avtorski projekt Introducing Domen Cizej, set petih albumov z različnimi zasedbami. Na nočni pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
V Nočnem obisku smo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Sešek aktivno udejanja namero, da bi šole postale bolj prijazen prostor za mlade LGBTIQ+ osebe. Spregovorila je o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznolikosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako implementacija spremenjenega družinskega zakonika poteka v praksi? Koliko je posvojitev otrok s strani istospolnih parov? Vprašanja je Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.
Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Izidorjem Simčičem. Prihaja iz Brd, kjer ga skoraj vsi kličejo Dorče. Njegova igra otroških let je bila lepšanje prostorov, kasneje se je odločil za študij arhitekture, izkušnje pa nato pridobival v tujini. Da si Izidor Simčič zasluži posebno mesto v knjigi razvoja Brd, so mu v tem mesecu znova priznali na briški občini, saj je z njegovo pomočjo postala ena pomembnih turističnih destinacij.Pogovor je pripravila Eva Furlan.
Manca Udovič se pred radijski mikrofon vrača v drugačni vlogi, kot je zanjo običajno. Kot gostja nočnega programa in ne kot nastopajoča na koncertu ali radijska novinarka, kar je nekoč že bila. Zdaj je ustvarjalka glasbe, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki s svojo zasedbo RoManca nastopa po odrih po vsej državi. Kje išče navdih in kako skuša navdihniti mlajše? Še vedno začuti metuljčke, ko igra na koncertih? In nenazadnje – ali igra klavir tudi takrat, ko ji ga ne bi bilo treba? Med črno-belimi tipkami, ki včasih igrajo vesele, včasih pa bolj resne skladbe, se bo z njo sprehodil njen nekdanji radijski kolega Jure K. Čokl.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.
Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.
Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.
Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.
Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.
Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.
V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.
Neveljaven email naslov