Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla.
Dušan Škodič je prava enciklopedija, ki poslušalca (ali bralca) z lahkoto premami, da mu sledi v poglavja zgodovine, ki jih predstavlja na zelo slikovit, skoraj filmski način. Toliko zgodb, kolikor so jih napisale naše gore, se jih je zgodilo le redko kje. In tudi simbolna vrednost, ki jo gore imajo za Slovence, je tako izražena le v redko katerem narodu. Dušan Škodič je v svoji ravnokar izdani knjigi Ljudje v gorah zajel dolg časovni lok. Vse zgodbe, ki jih najdemo v njegovi novi knjigi, so napisane na podlagi dokumentiranih dejstev, a vendarle zavite v domišljijsko pripoved, kar jih naredi še bolj zanimive. Bralcu dopušča veliko prostora za lastno predstavo zgodb. Knjigo je pisal deset let, nastala pa je zaradi pripombe urednika Planinskega vestnika Vladimirja Habjana, da naj ‘članke piše za revijo, zgodbe pa za knjigo’. Tako je začel snovati svojo drugo knjigo (prva je izšla pred desetimi leti, Devet dni v avgustu, op.a.), ki je v slovenski gorniški literaturi unikat.
Sicer je Dušan Škodič član uredniškega odbora naše najstarejše še delujoče revije Planinski vestnik. Kot novinar se je bralcem močno prikupil kot izvrsten poznavalec zgodovine in pravi raziskovalec naših gora, ki po njegovih besedah skrivajo še ogromno stvari, ki jih še moramo odkriti. Tudi sam je ljubiteljsko zašel v arheologijo in celo označil in Planinskemu muzeju razkril nekaj najdišč, ki še čakajo pravo obdelavo.
Ob prostem času počne marsikaj, a vedno pazi, da mu ga nekaj ostane tudi za stvari, ki jih dela za dušo – izdeluje domače kreme iz različnih zelišč ter destilira whisky v butičnih količinah. Zanj je dobil tudi nekaj pohval poznavalcev iz tujine, na kar je zelo ponosen. Ponosni pa moramo biti tudi Slovenci, doda ob koncu – na svojo bogato zgodovino, ki jo moramo dobro poznati in se iz nje učiti, saj se drugače lahko kaj hitro zgodi, da se bo ponovila. Tega pa si ne želi nihče, zaključi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla.
Dušan Škodič je prava enciklopedija, ki poslušalca (ali bralca) z lahkoto premami, da mu sledi v poglavja zgodovine, ki jih predstavlja na zelo slikovit, skoraj filmski način. Toliko zgodb, kolikor so jih napisale naše gore, se jih je zgodilo le redko kje. In tudi simbolna vrednost, ki jo gore imajo za Slovence, je tako izražena le v redko katerem narodu. Dušan Škodič je v svoji ravnokar izdani knjigi Ljudje v gorah zajel dolg časovni lok. Vse zgodbe, ki jih najdemo v njegovi novi knjigi, so napisane na podlagi dokumentiranih dejstev, a vendarle zavite v domišljijsko pripoved, kar jih naredi še bolj zanimive. Bralcu dopušča veliko prostora za lastno predstavo zgodb. Knjigo je pisal deset let, nastala pa je zaradi pripombe urednika Planinskega vestnika Vladimirja Habjana, da naj ‘članke piše za revijo, zgodbe pa za knjigo’. Tako je začel snovati svojo drugo knjigo (prva je izšla pred desetimi leti, Devet dni v avgustu, op.a.), ki je v slovenski gorniški literaturi unikat.
Sicer je Dušan Škodič član uredniškega odbora naše najstarejše še delujoče revije Planinski vestnik. Kot novinar se je bralcem močno prikupil kot izvrsten poznavalec zgodovine in pravi raziskovalec naših gora, ki po njegovih besedah skrivajo še ogromno stvari, ki jih še moramo odkriti. Tudi sam je ljubiteljsko zašel v arheologijo in celo označil in Planinskemu muzeju razkril nekaj najdišč, ki še čakajo pravo obdelavo.
Ob prostem času počne marsikaj, a vedno pazi, da mu ga nekaj ostane tudi za stvari, ki jih dela za dušo – izdeluje domače kreme iz različnih zelišč ter destilira whisky v butičnih količinah. Zanj je dobil tudi nekaj pohval poznavalcev iz tujine, na kar je zelo ponosen. Ponosni pa moramo biti tudi Slovenci, doda ob koncu – na svojo bogato zgodovino, ki jo moramo dobro poznati in se iz nje učiti, saj se drugače lahko kaj hitro zgodi, da se bo ponovila. Tega pa si ne želi nihče, zaključi.
Trinajst glasbenikov na odru in polna dvorana. Večer odpre klavirski performans pianista in skladatelja Draga Ivanuše – Deset minut sreče. Sreča se nato le še stopnjuje in lebdi v zraku še dolgo potem, ko se oder izprazni. Nikomur se ne mudi domov. Koncert, ki je sredi februarskega mraza vsem čutom odprl vrata pomladnemu prebujenju. Zgodilo pa se je zaprtje. Načrtovanih ponovitev zato še ni, je pa posnetek. Zvočni in vizualni posnetek večera sodobne glasbe pianista, skladatelja in producenta Tineta Grgureviča. Skozi njegovo novo avtorsko ploščo, ki je nastala s sodelovanjem številnih vrhunskih glasbenikov, bo z Bowrainom potovala Nada Vodušek.
Novi koronavirus je dodobra prekucnil svet na bok. Kroji nam vsakdanje življenje, omejuje stike, prinaša žalost ob izgubi bližnjih in vnaša negotovost zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. A če se zdi, da je ta epidemija nekaj zelo edinstvenega, postane slika drugačna, ko se ozremo v zgodovino. Ne le, da so se epidemije kužnih bolezni že dogajale, celo ponavljale so se. Kako so v različnih obdobjih zgodovine naši predniki pojmovali, razumeli in obvladovali epidemije, s kakšnimi strahovi so se soočali in kakšne ukrepe so sprejemali za zajezitev epidemij, o tem bo tekla beseda v nočnem programu nacionalnega radia v noči na ponedeljek. Naš gost bo zgodovinar dr. David Petelin. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Za Nočni obisk je sodelavka RA KP Smilja Baranja pripravila pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Letos mineva 110 let od rojstva in 40 let od smrti pisatelja, scenarista, prevajalca, publicista in dramaturga Cirila Kosmača. Ob tej priložnosti je izšla knjiga kratkih zgodb »Lovim pomladni veter«, ki sta jo uredila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej. Vabljeni ste v svet Tantadruja in drugih imenitnih klasičnih del našega velikega slovenskega pisatelja.
V prvi uri nočnega programa boste nocoj slišali pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer pa hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Pred kratkim smo obeležili 110-letnico njegovega rojstva in 40-letnico smrti. Seveda nam bo pripovedovala o očetu, med drugim o tem, kakšne krivice je doživljal med preživljanjem kazni v zaporih v Trstu, Rimu, Kopru in Gorici, pa tudi potem, ko je bil izpuščen. V nočnem programu, ki ga bo nocoj v koprskem studiu povezala Smilja Baranja, bo naš gost tudi dr. Corrado Rojac iz Trsta, diplomirani harmonikar, čelist in pianist ter doktor zgodovine glasbe in kompozicije. Noč prinaša tudi posnetek koncerta zasedbe Flora & Paris, odpravili se bomo v dva obmorska naravna rezervata, spomnili pa se bomo tudi istrskega pesnika Alojza Kocjančiča.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo gostili Matjaža Kološo, diplomiranega inženirja živilske tehnologije, prehranskega svetovalca in predavatelja v Izobraževalnem središču Piramida v Mariboru. Govorili bomo o zdravi hrani in zdravem prehranjevanju, ki je pred prazničnimi dnevi za marsikoga poseben izziv. Vprašali se bomo tudi, kako pomembna pri prehranjevanju so prehranska dopolnila, kakšen je odnos mladih do zdrave hrane in kako prehransko ozaveščeni smo Slovenci, razložili pa bomo tudi, kaj se skriva za imenom Matjaževa kuharija.
Včasih si oprta čelo, poišče nenavaden kraj in zaigra. Včasih svoj nastop brez publike tudi posname in ga deli z nami na svojem You Tube kanalu Music Skywalker. Bacha v cestnem podhodu, priredbo Pata Methenya v vagonu starega vlaka v železniškem muzeju. Je član Slovenske filharmonije, igra tudi v številnih komornih zasedbah od klasičnih do bolj alternativnih, kot je bila All Capone štrajh trio. Če je glasba na prvem mestu, pa sta takoj za njo planinarjenje in veslanje. S psičko Nelly doživljata mnoge morske in gorske avanture, ki jih duhovito opisuje v svojih popotnih zapisih, pospremljenih s fotografijami. O glasbenih in drugih poteh se z gostom Ivanom Šoštaričem pogovarja Nada Vodušek.
Ves čas radijskega oddajanja program bogati glasba. A kdo so ti, ki z glasbenim izborom skrbijo za dobro voljo poslušalcev? Koliko znanja in včasih tudi domišljije je treba, da ugodijo vsaj večini glasbenih okusov? Enega izmed njih, Tomaža Gučka, bo v tokratnem nočnem klepetu razkrivala Lucija Grm. V ritmih, ki jih bo izbiral sam.
Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.
V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.
V nočnem programu bomo govorili o žlahtnosti in moči slovenskega jezika. Na obisk prihaja jezikoslovka dr.Vesna Mikolič, sicer redna profesorica in znanstvena svetnica na jezikoslovnem inštitutu ZRS Koper in na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu, ki je v svoji zadnji monografiji prva in temeljito raziskala to področje. Kdaj rečemo, da ima nekdo sočen jezik, da zna kdo kaj žmohtno povedati? Na drugi strani se nam marsikdo zdi medel, neprepričljiv. Slovenci smo bili v preteklosti znani kot še preveč umirjeni govorci. Z demokratizacijo družbene komunikacije se to spreminja- nas res bolj pritegnejo močne, udarne, celo grde besede? To je le nekaj iztočnic za pogovor s slovenistko in italijanistko, avtorico številnih znanstvenih del, ki je zelo aktivna tudi v lokalnem okolju. V zadnjem času si v posebnem projektu prizadeva za ovrednotenje reke Rižane.
Na nočni obisk prihaja Biljana Novak – Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi mnoga uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, aktivna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic.
Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.
Včasih se nam zdi, da stopicljamo na mestu. Gotovo se je tudi vam že pripetilo. Se morda to dogaja junakinji romana Koliko korakov naredimo, kadar stojimo? Tega vam seveda ne bomo izdali. Zato pa se bomo o navdihu zanj pogovarjali z avtorico in vam postregli s kakšnim odlomkom. Leta 2015 je izdala prvenec Tri kroge okrog hiše. Še zmeraj hodi, šteje korake in si izmišlja besede na poteh samotnega pisanja, a tudi na odrih sodelovanja. V zdaj že kultni predstavi Skupaj, ki jo intenzivnih šest ur uprizarjata Leja Jurišič in Marko Mandič, ju spremlja z besedilom, ki nastaja sproti, in se med njunim gibanjem prikazuje na zaslonih. Vsaka beseda odpre pot novi. V nočnem pogovoru jih s Semiro Osmanagić odpira Nada Vodušek.
V nov teden pregovorno turobnega novembra bomo vstopili z eno najvidnejših slovenskih pevk, ki se spogleduje s pop glasbo, jazzom, soulom, gospelom, večno zelenimi melodijami in muzikalom, z vedno nasmejano, optimistično, dobrosrčno, energično Dinamitko. Da bo pogovor z njo prvi dve uri podkrepljen s pesmimi v njej značilni in prefinjeni interpretaciji seveda ni treba posebej poudarjati. Vabljeni torej v iskriv Nočni program na pohajanju po pestri glasbeni poti izjemne vokalistke Alenke Godec.
Proper je petčlanska zasedba, prepoznavna po glasbeni širini – njene skladbe odmevajo na radijskih postajah in koncertnih prizoriščih, razveseljujejo pa tudi kot skupina za vsakovrstna, še posebno poročna slavja. Mladi, a izkušeni glasbeniki so lani predstavili svoj prvenec, album Naprej, te dni pa v studiu pridno vadijo in že pripravljajo nove skladbe. Kakšne bodo, zakaj ustvarjajo samo v slovenščini, kaj najbolj pogrešajo v teh časih – vse to boste izvedeli v noči s sobote na nedeljo, ko se bosta voditeljici Tadeji Bizilj v studiu pridružila pevec Luka Sešek in vodja skupine Jan Gerl.
Primož Lemež, novinar, izjemen poznavalec področja e-mobilnosti je Nočni gost. Meseca septembra je izdal knjigo z zanimivim naslovom GOSTILNIŠKE ZGODBE O eMOBILNOSTI. In pravi, da električna mobilnost ne sodi več v prihodnost, ampak krepko pretresa sedanjost: z vsemi prednostmi in trenutnimi pomanjkljivostmi, zgodami in nezgodami povezanimi z električno mobilnostjo. Z njim se je v koprskem studiu pogovarjal Branko Laginja.
Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.
Natalija Resnik se ukvarja s kaligrafijo, v društvu Čar Griča pa skrbi, da stare šege, navade in običaji s Ptujskega ne utonejo v pozabo. Proučuje tudi modrost starih ljudstev; afriške pregovore, v katerih so strnjene izkušnje in modrosti več generacij, je zbrala v knjigi Pot do izvora. Pogovoru z zanimivo gostjo lahko prisluhnete takoj po polnoči.
Neveljaven email naslov