Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaljubila sem se – v plezanje.

20.02.2017

Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.

Plezalni začetki

Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.

“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”

Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.

Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.

“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”

Iz Slovenije v Francijo …

Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.

“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”

El capitan

Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.

“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”

Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«

Smer 8c lansko leto septembra …

Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.

“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”

Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Zaljubila sem se – v plezanje.

20.02.2017

Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.

Plezalni začetki

Doma so pogosto hodili v hribe, v tretjem razredu je bila prvič na Triglavu, v petem pa se je udeležila mednarodnega planinskega tabora v Avstriji in to je bil trenutek, ko se je zaljubila. Pa ne v kakšnega fanta, temveč v plezanje. A še preden je plezanje postalo del njenega vsakdana, so bile v otroštvu Martine Čufar Potard druge športne aktivnosti.

“Ko sem prišla domov s planinskega tabora, sem hotela le še plezati.”

Za pravi začetek plezalne kariere šteje prvo tekmo, decembra leta 90, na kateri je bila tretja med fanti. Leta 91 je bil prvič organiziran pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije in od takrat je redno tekmovala in zato tudi vse več trenirala. V svoji kategoriji je bila vedno prva, od leta 94 pa tudi članska državna prvakinja.

Prvič je na stopničke SP stopila leta 97, leta 99 je bila tretja v skupnem seštevku, leta 2001 pa je bilo najuspešnejše do takrat; štirikrat je stala na najvišji stopnički, postala svetovna prvakinja v švicarskem Winterthuru in sezono končala na prvem mestu svetovne jakostne lestvice. Vendar pa tekmovanja niso bila edino področje Martninih plezalnih uspehov. Tudi v plezanju v naravnih stenah je bila v svetovnem vrhu; leta 97 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+.
Martina se je v času svoje športne kariere preizkusila tudi kot vodja, trenerka mladincev in to skupaj z bivšim selektorjem mladinske reprezentance Borutom Kavzarjem, ki smo ga med pogovorom poklicali.

“Plezalci smo zelo eni hipiji, friksoni – neresni ljudje.”

Iz Slovenije v Francijo …

Če z glavo nisi 100% prisoten na tekmi, uspeha ni. In tako je leta 2006 Martina tekmovalno kariero obesila na klin. Nekaj let za tem je našla srečo zunaj naših meja.

“Kot bi že prej čutila, da bom nekoč v Franciji, sem se že zelo zgodaj začela učiti francoščino.”

El capitan

Ko danes gleda fotografije El Capitana na steni v sobi, Martina pravi, da začuti veter, sliši bučanje slapu, petje ptic … A potovanje na vrh je bilo vse prej kot enostavno.

“S seboj imaš tudi prenosno stranišče – in po petih dneh to ne diši najbolje – za tabo letijo muhe, ko to nosiš z gore.”

Ob tem dodaja še zanimivo anekdoto:«Me en malo smešen plezalec z avstrijskim naglasom začne spraševati o El Ninu, da bi ga šel rad splezat. Pred nekaj urami sem ga srečala nad smerjo Separate Reality (7a poč), ko se je pritoževal, da je nikakor ni mogel splezat, kar za Evropejce ni nič čudnega, a za nekoga, ki se podaja v El Cap, v eno od težjih smeri, vseeno nepričakovano. »Ne vem, mogoče se tale Avstrijec zaganja v pretežko smer«, sem si mislila, in mu povedala čisto vse o njej, skoraj do giba natančno, namerno pa sem velikokrat omenila, da so svedri, kjer so, zelo narazen, da je plezanje res tehnično, velikokrat malo adrenalinsko in da je vse skupaj velik zalogaj. No, ko si na koncu izmenjava maile, ugotovim, da človek mora vedeti, kaj je adrenalin in kako se pleza tehnično zahtevne plate; bil je namreč Hansjorg Auer, tisti ki je lani soliral Ribo v Marmoladi!«

Smer 8c lansko leto septembra …

Lanskega septembra je Martina opravila izjemen vzpon v smeri Max power (8c) v francoskem plezališču Bionnyssay. Zgodba ima še eno zanimivost, saj je Martina preplezala smer, v kateri je prvi vzpon pred petimi leti opravil njen mož Nico. V družbi varovalke in nekdanje sotekmovalke Liv Sansoz je uspela v tem večletnem projektu. Zanjo je bila to druga smer težavnosti 8c, leta 2005 je v Mišji Peči preplezala smer Vizija (8c). Takrat je bil to prvi slovenski ženski vzpon v smeri, ocenjeni z 8c in je postala šesta plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig.

“Dobro moraš biti telesno pripravljen in najti smer, ki ti odgovarja.”

Martino Čufar Potard lahko v tem tednu ulovite na predavanju v Cankarjevem domu na 11. Festivalu gorniškega filma.


13.11.2019

Dragana Alfirević in Rok Vevar

Kaj se skriva za naslovom letošnjega CoFestivala sodobnega plesa in koreografije? Aktualno vprašanje prihodnosti: kaj lahko ples naredi, kako lahko ravna s telesi, če so zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem živimo, zaznamovana s temeljnim primanjkljajem časovnosti? Kako našim obstoječim dinamičnim, razgrajajočim in podivjanim afektom, ki s svojo osamosvojeno zverinskostjo nakazujejo naš obstoj, priskrbeti kos človeškega telesa, kos sedanjosti, kos človeške vezi – kos (ne)stabilne materialnosti? Ali ni resnična zagata naše prihodnosti skrita v tem, da nam je izmed vsega daleč najbolj nedostopna, nepregledna, nejasna in zamegljena naša breztežna in breztelesna sedanjost? Odgovore bomo iskali v pogovoru s članoma Nomad Dance Academy, mednarodne mreže ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov.


11.11.2019

Danilo Ivanuša

Ali znate čarati v kuhinji? To bi bilo vprašanje gosta Nočnega obiska Danila Ivanušo, ki je s svojimi kulinaričnimi čarovnijami bolj znan kot Knedl Guru. Svoje znanje in inovativne recepte ne le da deli s širno Slovenijo, ampak prenaša tudi na najmlajše, zanje organizira kuharske delavnice. Ker se bliža zadnji mesec v letu, ko vsi na mizo radi postavimo kaj izvirnega, bomo med drugim Knedl Guruja poprosili za kakšen izviren kuharski trik in recept, da bodo naše jedi lahko še okusnejše in bolj zdrave. Danilo Ivanuša je gost Sandija Horvata.


10.11.2019

Marjiana Brecelj

Poka od energije. Vloge se kar ponujajo, čeprav je že od leta 2010 v pokoju. »Ni se mi treba dokazovati, materialno sem preskrbljena.« Tako Marijana Brecelj o sebi in svoji neizmerni igralski energiji. Skozi delo ohranja kondicijo, druži se z mladimi, vloge, ki jih dobiva, so primerne njenim letom.


09.11.2019

Lenart Kobal

Na nočni obisk smo povabili mladega kraškega video producenta Lenarta Kobala. Že pri rosnih 16-ih letih so njegovo delo opazili na družbenih omrežjih in različni glasbeniki so ga povabil k sodelovanju. Od takrat je Lenart Kobal, ki je letos postal polnoleten, posnel že več kot 40 videospotov za znane slovenske glasbenike, kot so Slavko Ivančić, Anja Istenič, Kataya, Gianni Rijavec in drugi. Čeprav je mlad, si je na stežaj odrl vrata v svet video produkcije. Kljub temu, da je stalno na poti med Štanjelom in Ljubljano, se bo vmes ustavil tudi v našem nočnem studiu. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.


08.11.2019

Vrata odpiramo smehu

Skrivnost sreče je dober smisel za humor … in slab spomin, kar pa zadeva humor – je rešilni pas za plavanje po reki življenja. In nocoj se bomo podali po tej reki s humoreskami znanih in manj znanih avtorjev, k ustvarjanju nočnega programa pa bomo povabili tudi vas – morda je v vaših spominskih predalčkih kakšna prisrčna šala ali anekdota.


07.11.2019

Jernej Prišenk in Nataša Požar

Na novo ustanovljen Inštitut za ekonomiko in tehnologijo športne konjereje pod pokroviteljstvom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru skupaj z jahalnim klubom Kasco iz Svečine že nekaj let preučuje in raziskuje najnovejšo tehnologijo pri oskrbi in reji športnih konj. Obe ustanovi tesno povezujejo tudi izjemni uspehi jahačev na nacionalni in mednarodni ravni, zato bosta gosta po polnoči predstojnik Inštituta doc. dr. Jernej Prišenk in predsednica jahalnega kluba Nataša Požar, oba nekdanja uspešna tekmovalca v preskakovanju zaprek.


06.11.2019

Maja Ivanič

O tradiciji graditve razpršenih družinskih hiš in slovenskem samograditeljstvu, o našem občutku za skupni prostor, o katerem se zdi, da ga ni več veliko ostalo, a je za oblikovanje prostora še kako pomemben. Pa tudi o dobri in slabi arhitekturni praksi, o pomenu izobraževanja in drugih plateh našega grajenega okolja bo pred prihajajočo 37. mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture potekal pogovor z njeno predsednico, arhitektko in publicistko Majo Ivanič.


04.11.2019

Leon Drame

Rakovčan Leon Drame je zaposlen kot kartograf na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer med drugim pomaga tudi pri teodolitskemu merjenju večjih jam – Postojnske, Planinske in Škocjanske. Je aktiven član številnih društev – od jamarskega in čebelarskega, pa do gasilskega, sankaškega in polharskega. Svoje znanje v veliko krožkih, ki jih vodi, uspešno prenaša tudi na mlade. Je prostovoljec Centra za socialno delo Postojna in prejemnik številnih nagrad. Največ prostega časa v zadnjem obdobju posveča rodoslovju. K raziskovanju vezi med predniki je pred več kot tridesetimi leti zašel po naključju. Danes je sodni izvedenec za rodoslovje in član Slovenskega rodoslovnega društva.


03.11.2019

Nika Pengal in Anže Gallus Petelin

V ustvarjalno blagodejen projekt človeškega bivanja je življenje združilo mlado čebelarko in mladega slikarja, glasbenika, ki s svojimi talenti in znanjem skupaj prenašata darove tudi drugim. Kupila sta propadajočo domačijo na Dolenjskem, zdaj jo obnavljata, da bo lahko tam v polnosti zaživela Art domačija Pengallus, kjer bodo na 5-ih hektarih gostovale slikarske kolonije, apiterapije, tam bo stal tradicionalni slovenski stacionarni čebelnjak, predavalo se bo in spoznavalo z divjimi užitnimi rastlinami, uprizarjali se bodo glasbeni koncerti, skratka, njune ideje in želje so velike in predvsem – aktivne. Kako je biti pogumen in živeti z naravo in ustvarjalno, kako živeti analogno v digitalnem svetu, kakšne dobrobiti in izzive to prinaša ter kakšen je (po)klic umetnika, ko se združi s poslom in intimo? Nika in Anže bosta spregovorila o svojih individualnih in skupnih poteh.


02.11.2019

Katja Bajec Felc

Dirigentka Katja Bajec Felc je že več kot 24 let na čelu Mešanega pevskega zbora doktor Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. Tudi po njeni zaslugi danes na Črnovrški planoti, ki šteje nekaj več kot 1200 ljudi, deluje kar devet zborov. Poleg prej omenjenega vodi tudi Ženski pevski zbor Ivan Rijavec. Številna odmevna priznanja njej in zboru pa dokazujejo, da dela odlično. Z zboroma veliko koncertira po Primorski, Sloveniji in tudi širše, zato verjamemo, da ste jo že slišali.


01.11.2019

Mojca Blažej Cirej

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


31.10.2019

Darko Šonc

Darko Šonc je predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, ki bo novembra proslavilo 90-letnico nepretrganega delovanja. Toliko časa namreč mineva od takrat, ko je doktor Fran Zavrnik iz Slovenskih goric, tedaj profesor na zagrebški veterinarski fakulteti, ustanovil društvo, ki je povezalo tam živeče Slovence.


30.10.2019

Rok Kravanja

Akter neodvisne scene, na kateri ustvarja avtorske in skupinske performanse, pa tudi igralec, ki suvereno vstopa v vloge klasičnih likov na institucionalnih odrih. Njegovi intenzivni fizični prezenci se ni mogoče upreti. Lahkotno zapeljuje, pleše, pripoveduje zgodbe o sebi, se razgalja, ustvarja negotovost, včasih tudi zadrego pri občinstvu, ki ga postavi v realen prostor in čas, ga hkrati neznansko zabava in spretno provocira.


28.10.2019

Jerneja Šibilja

»Rada imam svojo službo in o njej rada govorim,« pravi Jerneja Šibilja. Čeprav se pri delu z otroki in mladostniki pogosto srečuje tudi s težkimi zgodbami, ostaja pozitivna. Tudi v Sloveniji so za marsikoga izkušnje nasilja in izključenosti del življenja. »Če spregovorimo o teh temah in vsebinah ter si ne zatiskamo oči, naredimo prvi korak k spremembam,« je odločna Jerneja Šibilja iz instituta ISA. Prizadeva si, da bi vsi živeli v odprtem svetu, v katerem bi se počutili varne, sprejete in spoštovane.


27.10.2019

Maša Butara

Maša Butara je pred mesecem dni s podelitvijo nagrade Websi postala digitalka leta, torej ženska, ki je najbolj zaznamovala slovensko digitalno sceno v preteklem letu. Digitalnemu komuniciranju se je pravzaprav zapisala že s prvo zaposlitvijo; delovna zagnanost, zvedavost in profesionalnost pa so jo še pred 30. letom pripeljale do naziva direktorica vsebin in digitalnih strategij. Poleg rednega dela na oglaševalski agenciji svoje znanje predaja študentom pri predmetu Strategije družbenih medijev in marketing. Kako uspešna so pri snovanju digitalnih kampanj slovenska podjetja, je delo spletnega vplivneža res lahko služba, kako so digitalni mediji spremenili naša življenja in ali smo kot družba dovolj pismeni, da znamo pri spletnem komuniciranju paziti na svojo zasebnost? To so le nekatere teme, ki so zaznamovale prvo uro nedelje.


26.10.2019

Urška Košir

Urška Košir iz Kort nad Izolo je študirala na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj pa se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, poudarja. To niso pokazale samo študije. Tudi sama se je pri 22 letih spopadla s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari, jadranje in študij.


25.10.2019

Rene Gomolj in Doris Markač

Ali drži, da dobrega fotografa naredi dober fotoaparat? Potrebujemo za fotografiranje talent, znanje ali mogoče kombinacijo obojega? Kakšna fotografija je pri nas najbolj razširjena in katera je najbolj priljubljena? So se selfiji res rodili s prenosnimi telefoni?


24.10.2019

Nina Medved

Mlada mariborska pesnica Nina Medved je prva državna prvakinja v slamovski poeziji. Pred kratkim je prejela tudi nagrado za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko na Slovenjgraškem festivalu mlade literature Urška.


23.10.2019

Petra Vladimirov

Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje. S samim seboj in tistim, kar je zadaj, o teku na 233-kilometrski preizkušnji Euforija del cims zapiše Petra Vladimirov. Evforija je tudi njen knjižni prvenec, v katerem avtorica spretno prepleta zgodbo z omenjenega teka in izkušnje s 180-kilometrske poti med Kranjem in Piranom. Na to se vsako leto odpravi z mladimi iz Vzgojnega zavoda Kranj, v katerem je nočna gostja, sicer diplomirana psihologinja, zaposlena kot vzgojiteljica. O različnih življenjskih ciljih, ki zahtevajo trud, vztrajnost, odpovedovanje in preseganje, bomo s Petro Vladimirov govorili po polnoči.


21.10.2019

Rod sivih jelš iz Trebnjega

V Sloveniji je približno 10 tisoč aktivnih tabornic in tabornikov. Je taborništvo v tem digitalnem svetu preživeto? O izzivih, prednostih in značilnostih taborništva kot načina življenja se bomo pogovarjali s člani enega najstarejših taborniških rodov pri nas – Rodu sivih jelš iz Trebnjega. Kaj mora imeti vsak pravi tabornik? Kaj je JOTA-JOTI? Ali je staršem prepovedano sedeti ob tabornem ognju? Odgovore boste slišali ob poslušanju pogovora s taborniki.


Stran 66 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov