Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
nočni gost Jure Pribičevič
Šolanje : vzgoja psa
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko s časom in trudom prav vsakega psa prevzgoji. A pri tem poudarja, da se je šolanje in vzgoja psov v preteklem desetletju precej spremenilo. Včasih je veljalo, da psički v prve pol leta starosti nimajo kaj iskati v pasji šoli, saj je precejšen del šolanja temeljil na fizičnem kaznovanju.
Včasih se je s psi delalo bolj na silo.
Kot otrok si je Jure želel psa, a tega zaradi bivanja v bloku ni nikoli na glas povedal. Še več. Psov se je obenem celo bal. Šport je bil tisti, ki je v najstniških letih prevladal, v kolesarstvu je nizal uspeh za uspehov, se spogledoval celo s profesionalno kariero, a moral zaradi bolečin v nogi kolesarstvo obesiti na klin. Po tem je v njegovem življenju ostala velika praznina – to je zapolnil s svojim prvim kužkom Lanom. Z zlatim prinašalcem sta nato vrsto let uspešno zastopala Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih doma in po svetu. Poseben izziv je bilo reševanje v popotresni Indoneziji.
Ni elektrike, ni vode – prepuščen si sam sebi, zelo dobro moraš poskrbeti za svojo varnost in biti obenem s svojim psom tudi uporaben.
ALFAKAN
Leta 2010 sta se Jure Pribičevič in njegov prijatelj David Pogačnik odločila, da na podlagi svojih izkušenj in obenem napak, ki sta jih sama naredila in se iz njih veliko naučila, odpreta pasjo šolo Alfakan, kjer se ukvarjata z vzgojo psov na naraven način. To pomeni, da pri svojem delu uporabljata tehnike, ki omogočajo vzpostavljanje vezi na osnovi naravnih, genetsko pogojenih zakonov. Njihovo vodilo je skrb za pse in zato se pri delu osredotočata na lastnike.
Lastnike psov želimo izobraziti o uporabnih veščinah, ki močno olajšajo sobivanje s psom in omogočajo enostavno doseganje položaja vodje brez uporabe sile.
Njihove stranke so lastniki psov, ki hočejo imeti vzgojenega psa. So ljudje, ki se želijo izobraziti o nagonih psov in njihovih učnih procesih z namenom, da bi s psi lažje in bolje sobivali.
Zavračamo klasične pristope šolanja psov in metode pasjih šol, ki temeljijo na uporabi sile. Naše delo je zasnovano na kombinaciji različnih metod in pristopov (kliker metode, pozitivna motivacija …), ki pripomorejo k doseganju ravnovesja psa in preprečevanju nezaželenega vedenja.
Izbira psa
Preden se odločite za nakup psa, morate biti prepričani, da imate vse pogoje, ki jih nov družinski član potrebuje. So vaše bivanjske razmere urejene, se z nakupom psa strinjajo vsi člani družine, imate dovolj časa za socializacijo, šolanje in vsakodnevne sprehode ter finančnih sredstev za hrano, opremo in veterinarsko oskrbo? Ste pripravljeni vaše počitnice prilagajati pasjemu kosmatincu oziroma imate nekoga, ki bi lahko poskrbel za psa v primeru vaše daljše odsotnosti? Odločitev za nakup psa mora biti dobro premišljena, brez naglice, nekega trenutnega navdiha ali želje po izpolnitvi sanj vaših otrok.
Imamo situacije, kjer nekajletni otrok toliko časa “teži”, da hoče imeti psa, da mu starši to željo izpolnijo. A otrok potem seveda ne more sam skrbeti zanj.
Vsakodnevni treningi
Za konec pogovora je naš gost Jure Pribičevič podal še nekaj nasvetov za vsakodnevni trening s psom.
Poiskati moramo pasji potencial – vsak pes je v nečem dober.
Celoten pogovor z nočnim gostom lahko poslušate zgoraj – v njem je podal kar nekaj koristnih nasvetov o vzgoji psov pa tudi o sami prehrani, odpoklicu in izbiri prave pasme.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
nočni gost Jure Pribičevič
Šolanje : vzgoja psa
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko s časom in trudom prav vsakega psa prevzgoji. A pri tem poudarja, da se je šolanje in vzgoja psov v preteklem desetletju precej spremenilo. Včasih je veljalo, da psički v prve pol leta starosti nimajo kaj iskati v pasji šoli, saj je precejšen del šolanja temeljil na fizičnem kaznovanju.
Včasih se je s psi delalo bolj na silo.
Kot otrok si je Jure želel psa, a tega zaradi bivanja v bloku ni nikoli na glas povedal. Še več. Psov se je obenem celo bal. Šport je bil tisti, ki je v najstniških letih prevladal, v kolesarstvu je nizal uspeh za uspehov, se spogledoval celo s profesionalno kariero, a moral zaradi bolečin v nogi kolesarstvo obesiti na klin. Po tem je v njegovem življenju ostala velika praznina – to je zapolnil s svojim prvim kužkom Lanom. Z zlatim prinašalcem sta nato vrsto let uspešno zastopala Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih doma in po svetu. Poseben izziv je bilo reševanje v popotresni Indoneziji.
Ni elektrike, ni vode – prepuščen si sam sebi, zelo dobro moraš poskrbeti za svojo varnost in biti obenem s svojim psom tudi uporaben.
ALFAKAN
Leta 2010 sta se Jure Pribičevič in njegov prijatelj David Pogačnik odločila, da na podlagi svojih izkušenj in obenem napak, ki sta jih sama naredila in se iz njih veliko naučila, odpreta pasjo šolo Alfakan, kjer se ukvarjata z vzgojo psov na naraven način. To pomeni, da pri svojem delu uporabljata tehnike, ki omogočajo vzpostavljanje vezi na osnovi naravnih, genetsko pogojenih zakonov. Njihovo vodilo je skrb za pse in zato se pri delu osredotočata na lastnike.
Lastnike psov želimo izobraziti o uporabnih veščinah, ki močno olajšajo sobivanje s psom in omogočajo enostavno doseganje položaja vodje brez uporabe sile.
Njihove stranke so lastniki psov, ki hočejo imeti vzgojenega psa. So ljudje, ki se želijo izobraziti o nagonih psov in njihovih učnih procesih z namenom, da bi s psi lažje in bolje sobivali.
Zavračamo klasične pristope šolanja psov in metode pasjih šol, ki temeljijo na uporabi sile. Naše delo je zasnovano na kombinaciji različnih metod in pristopov (kliker metode, pozitivna motivacija …), ki pripomorejo k doseganju ravnovesja psa in preprečevanju nezaželenega vedenja.
Izbira psa
Preden se odločite za nakup psa, morate biti prepričani, da imate vse pogoje, ki jih nov družinski član potrebuje. So vaše bivanjske razmere urejene, se z nakupom psa strinjajo vsi člani družine, imate dovolj časa za socializacijo, šolanje in vsakodnevne sprehode ter finančnih sredstev za hrano, opremo in veterinarsko oskrbo? Ste pripravljeni vaše počitnice prilagajati pasjemu kosmatincu oziroma imate nekoga, ki bi lahko poskrbel za psa v primeru vaše daljše odsotnosti? Odločitev za nakup psa mora biti dobro premišljena, brez naglice, nekega trenutnega navdiha ali želje po izpolnitvi sanj vaših otrok.
Imamo situacije, kjer nekajletni otrok toliko časa “teži”, da hoče imeti psa, da mu starši to željo izpolnijo. A otrok potem seveda ne more sam skrbeti zanj.
Vsakodnevni treningi
Za konec pogovora je naš gost Jure Pribičevič podal še nekaj nasvetov za vsakodnevni trening s psom.
Poiskati moramo pasji potencial – vsak pes je v nečem dober.
Celoten pogovor z nočnim gostom lahko poslušate zgoraj – v njem je podal kar nekaj koristnih nasvetov o vzgoji psov pa tudi o sami prehrani, odpoklicu in izbiri prave pasme.
Kaže, da je najhujši mraz mimo. Upajmo, da novih hladnih valov, ki bi pomorili cvetoče drevje tako kot predlani, ne bo več. Zelene poti na griče bodo, kot bi mignil, polne sprehajalcev in nas lovcev na sončne žarke. Noči pa so še vedno hladne in samotne.
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
ʺŽivali so zanesljive, mnoge med njimi polne ljubezni, pristne v svoji naklonjenosti, predvidljive v svojih dejanjih, hvaležne in zveste. Zahtevni standardi za človeka,ʺ je le ena izmed misli o živalih. Osnovno človekovo poslanstvo je tudi skrb za živali, te nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Naše ljubeče skrbi ne znajo povrniti v človeškem jeziku, a ga skozi neverjetna subtilna, vdana sporočila, v katerih ni nikakršnega pretvarjanja, nadomeščajo s presenetljivem bogastvom telesnih signalov. Živali so resnično ljubeča bitja, v trenutku popravijo naše razpoloženjem ter dobro vplivajo na naše duševno, telesno in tudi socialno zdravje. Dr. Emil Senčar iz ptujske veterinarske bolnišnice živi v tesnem sožitju z živalskim kraljestvom. Sedežna garnitura v njegovi dnevni sobi je s kosmatinci pogosto tako zasedena, da nima kam sesti, pove ljubeče. Kot da bi živali častil, se zdi, je njihov zaščitnik in dobrotnik. O njegovi nerazdružljivi povezanosti z njimi boste veliko slišali po polnoči.
Na TV Slovenija se od januarja predvaja dokumentarno-igrana serija Inhumanum – Umori na Slovenskem, ki iz različnih zornih kotov osvetljuje nekatere najodmevnejše zločine pri nas, mnenja pa deli tudi zaradi nazornih uprizoritev. Več o tem nam bosta povedala protagonista Boštjan Brezovnik, ki je napisal tudi scenarij, in novinar Janez Krušič, ki je poskrbel za dokumentarni del.
Kurt Vonnegut je ljubezenske zgodbe objavljal v tednikih Colliers, Cosmopolitan , Ladies Home Journal, Saturday Evening Post in drugih ter s honorarji vzdrževal svojo veliko družino. Skozi izbor avtorjevih zgodb se je prav na Valentinovo sprehodila voditeljica Nada Vodušek.
Na klepet je prišel prekmurski glasbenik in ambasador etno glasbe z romsko dušo, Vlado Kreslin, ki je lani zaznamoval svoje tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Skozi pogovor in glasbo smo se sprehodili skozi tri desetletja dolgo glasbeno pot, številne koncerte in glasbeno udejstvovanje doma in v tujini. Premierno smo zavrteli tudi novo skladbo.
V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja pisateljica, publicistka in scenaristka Nina Kokelj. Je večkrat nagrajena avtorica petih romanov, mladinskega romana ter številnih slikanic. Je tudi strokovna sodelavka projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, v okviru katerega nastajajo nove zvočne vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V okviru projekta se razvija Bolnišnični radio Pediatko, za katerega nastajajo nove radijske igre tudi izpod njenega peresa. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili kustosa-pedagoga Davida Kožuha iz Goriškega muzeja. V tej osrednji muzejski ustanovi na širšem Goriškem so se pred leti z razstavo Igre moje mladosti prvič približali oziroma prilagodili svojo dejavnost tudi slepim in slabovidnim. Sledila je še vrsta odmevnih dogodkov – tako za širšo, splošno javnost kot tudi za ranljive skupine. Da so predvsem zadnjim muzejske zbirke dostopne in prilagojene je velika zasluga prav našega tokratnega nočnega gosta. Poleg njega vam v popotovanju skozi noč predstavimo še dve knjižni novosti – o razvoju izolske kirurgije in izvornem ozadju slovenskega besedotvorja. S pomočjo morskega biologa se podamo v globine spoznavat podvodni živelj, v slovenski Istri pa se seznanimo tudi z novostmi blagovne znamke Love Istria. V sobotnem nočnem programu, ki ga je pripravil novinar Valter Pregelj, vam postrežemo še z utrinkom iz novega dnevnega centra za starejše na Goriškem, manjkale pa ne tudi kulturno-umetniške vsebine.
Po vrnitvi s turneje po Argentini, na kateri je imel številne solistične koncerte za tam živeče Slovence, se mu je porodila ideja o samostojnem nastopu: koncertu s klavirjem. Začel je novo pot, ki pomeni odmik od njegovega dosedanjega glasbenega ustvarjanja. Glasbenik poskuša pop postaviti na tirnice klasične, simfonične glasbe. V tem glasbenem slogu nastajajo tudi njegove nove pesmi, prepojene z romantiko in čustvi. Na nočni obisk pride Primorec Gianni Rijavec.
Gostja nočnega obiska je bila Klara Širovnik. Novinarka in pred leti prejemnica debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Prostor ob robu gozda je košček zemlje v Pristavi pri Celju, na katerem sta nekoč stali lončarija in kmetija. V zadnjih letih se tu spet prebuja iskra življenja. Delavne ročice, strast do narave in odstiranje srčnih želja so zanetile zgodbo Sobivanja ob gozdu. Njen utrip nam bo približal Miha Belak, ki je resnični klic začutil v prenovi starega posestva ter graditvi skupnosti, ki stremi k sonaravnemu načinu življenja in življenju v harmoniji z vsemi živimi bitji.
Liana Buršič je tokrat v Nočnem obisku gostila glasbenika, ki živita z in za glasbo - pevko Moniko Avsenik, vnukinjo legendarnega Slavka Avsenika, ter basista Anžeta Langusa Petrovića - Dagija. Zaupala sta nam kar nekaj dragocenih zgodb, ki javnosti o svetovni ikoni slovenske narodnozabavne glasbe niso znane.
Tokatna Noč šansonov bo posvečena tako imenovanemu chanson grivoise, opolzkim ali žgečkljivim šansonom, ki je bil poseben žanr, priljubljen v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Peli nam bodo med drugim Charlus, Victor Léjal, Félix Mayol, Dranem, Dalbret, Montél, Paul Lack in Nitta-Jo.
Na nočni klepet prihaja Aleksandra Kelc, po poklicu grafična oblikovalka, sicer pa pisateljica, slikarka, fotografinja in učiteljica za osebni razvoj. Spregovorili bomo o njenem delu in samooskrbi, h kateri stremi. Z njo bo klepetal Robert Zajšek.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo pogovarjali z nocojšnjo gostjo Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. Na nočni obisk jo je povabila Lea Širok.
Njena popotovanja po poljih umetnosti in teorije so številna in raznovrstna. Kot akterka je igrala v predstavah, kot dramaturginja je delovala v več gledališčih. Kot kritičarka je pisala o scenskih umetnostih, bila je novinarka in urednica redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, soustanoviteljica zavoda in odgovorna urednica revije in založbe Maska, članica strokovnih žirij ter selektorica festivalov, tudi Borštnikovega srečanja. Zadnjih nekaj let je odgovorna urednica male Založbe/*cf., ki med bralce prinaša pomembne knjige. Vodi jo misel, da si bralci zaslužijo samo najboljše vsebine, vrhunske, uredniško in strokovno pregledane prevode in da je ob tem treba nenehno preverjati tudi lastno pozicijo, biti kritičen do svojega dela. Amelia Kraigher svoje poslanstvo vidi v prispevku k večji slišnosti humanistične kritične misli.
Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klopmi.
Petek in sobota sta zabavna dneva: na Radiu Slovenija je Radio Ga – Ga, na Televiziji Slovenija pa Kaj dogaja. Ker je od silvestrske epizode minil že skoraj mesec dni, satirično oddajo Kaj dogaja mnogi že pogrešamo. Da bi čas hitreje minil, Iztok Konc na Nočni obisk ni povabil odličnih Tilna Artača ali Admirja Baltića in tudi Igorja Bračiča ne. V noči s sobote na nedeljo bo njegova gostja glavna ženska predstavnica, izvrstna sovoditeljica, igralka v žajfnici in back vokalistka Alenka Marinič. Kaj se dogaja v zakulisju oddaje? Kakšni so odzivi nanjo – kritike ali pohvale? In tudi zakaj je satira v današnjih časih celo potrebna?
V nočni program smo povabili fenomen športa, imenovanega kajtanje, Tonija Vodiška. Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka, trikrat zapored je bil mladinski svetovni prvak, dandanes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, v katerem bodo jadralske tekme v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na priprave na Kanarske otoke, ga je na pogovor povabil voditelj Iztok Novak Easy.
Neveljaven email naslov