Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.

Pogovor z urednikom zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza

Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.

Tretjina zaposlenih je prekarcev

“Pri grajenju pritiska gre vedno korak za korakom,” o čedalje večji osredotočenosti na problematiko prekarnega dela pove Črt Poglajen. Izhodišče boja je opredelitev prekariata – po ožji definiciji so prekarci s.p.-jevci ter zaposleni po avtorskih in podjemnih pogodbah, po širši definiciji pa moramo omenjenim dodati še agencijske delavce in vse tiste, ki delajo za skrajšani ter določeni delovni čas.

Če gledamo ožjo, je prekarcev 125 tisoč. Če gledamo širšo, jih je skorajda za 100 odstotkov več oz. 322 tisoč. To so podatki SURS-a, se pravi uradni podatki.

Težavo pri mobilizaciji prekarcev predstavlja njihova razdrobljenost po posameznih strokah. Tudi preobremenjenost in izgorelost jim preprečujeta vključevanje v boj za delavske pravice, saj so vse njihove moči usmerjene zgolj v preživetje. Je pa zagotovo spodbudno, da v Sloveniji že poznamo t.i. Sindikat prekarcev.

Slovenci in Evropejci smo ena kultura oz. en niz kultur, ki je znal ob socialnih vprašanjih skupaj stopiti in najti neke skupne rešitve. Tudi v primeru prekarnosti bomo to sposobni naresti.

Prekarci niso nemočni

Poglajen izpostavlja mnenje dr. Marka Vrhunca (enega od intervjuvancev v zborniku), da imamo Slovenci dobro osnovo, ki jo sestavljata srednje razvito gospodarstvo in usposobljen strokovni kader. Pozitivno preseneča tudi, da se sindikati zavedajo, da ima prekariat velik intelektualni potencial, in da lahko prekarci postanejo pomembno volilno telo, ki bo oblikovalo politiko v prihodnosti. Sogovornik to prikaže na primeru prejšnjih volitev.

Ob 51-odstotni volilni udeležbi je SMC zmagal s 34 odstotki glasov, je dobil 301 tisoč glasov. Če to preračunamo na 322 tisoč, če bi prekarci volili za eno stranko, kar je zelo hipotetično rečeno, bi ta stranka dobila več kot 40 odstotkov glasov v državnem zboru in bi bila zelo zelo močna.

Svoboda, ki to ni

Čeprav se zdi, da mladi danes uživajo neizmerno svobodo, da živijo za danes, za ta trenutek, Črt Poglajen opozarja, da je “prav posledica neoliberalizma osvetljevanje samo ene plati kovanca. Svoboda izhaja že iz stare Grčije, samo tam je bila uravnotežena z enim drugim pojmom, ki se mu reče odgovornost.” Odgovornost pa je v današnji družbi obrobnega pomena.

Če jaz kot posameznik upoštevam samo svobodo, pomeni, da ne mislim na vas kot na članico družbe, ampak gledam egoistično samo na samega sebe. Saj imam svobodo, da to naredim. Ta pogled ne omogoča razvoja družbe.

Poglajen je prav tako kritičen do pojma “hotel mama”.

Hotel mama je meni še posebej neljub pojem. To pa zaradi tega, ker priča o nerazumevanju časa in nerazumevanju razmer, v katerih mladi danes živijo, o nerazumevanju ene cele generacije in pa o nerazumevanju slovenske kulture.