Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
V prvi uri boste deležni pogovora z vsestranskim ustvarjalcem Robertom Šabcem, ki se je v Koper pripeljal iz prestolnice, kjer zadnja leta živi. Sicer pa prihaja iz kraja, ki ga vsi poznamo vsaj po prečudovitih čipkah, skupini Kuzle in rudniku. Na nočni obisk smo ga povabili, ker je konec preteklega leta izdal mladinsko knjigo ŠTIRIPERESNA DETELJICA IN ZAKLAD Z LADJE REX, ki je svojevrsten poklon Izoli, temu čezoceanskemu parniku, ki je povezoval Italijo in ZDA, pa tudi, kot boste slišali, svojevrsten, neizbrisljiv poklon zgodovini. Pogovoru boste lahko prisluhnili takoj po uvodni skladbi idrijske punk zasedbe, ki je delovala med letoma 1979 in 1981.
Ema Koselj je prvo torto spekla za fantov rojstni dan pred petimi leti. Bila je porazno neokusna in zelo težko je šla po grlu. A namesto, da bi poslušala fanta, ki je rekel, naj to delo raje prepusti tistim, ki jim gre dobro od rok, je zavihala rokave in se odločila, da bo poskušala toliko časa, dokler ne bo spekla popolne torte. Danes se lahko pohvali s svojo trgovinico s tortami in kar desetimi zaposlenimi. Kakšen je v resnici svet podjetništva v teh časih? Kakšne bitke bijejo podjetniki "na skrivaj", medtem ko socialna omrežja pripovedujejo povsem drugačno zgodbo? Ali ostati zvest sebi in biti pristen ali biti všeč vsem? O vsem tem pa tudi o okusnih tortah, krofih, brovnijih, pitah, makronih, buhtljih in drugih sladkostih več v pogovoru nočne gostje Eme Koselj z voditeljico Tadejo Bizilj.
V zadnjem času precej odmeva zgodba s financiranjem Radia Študent, ki mu grozi ukinitev oziroma zmanjšanje financiranja s strani študentske organizacije. Podobne izkušnje ima tudi Mariborski Radio Študent oziroma Radio MARŠ, ki je brez študentskega sofinanciranja ostal pred več kot desetletjem. O tem in kako se kljub temu borijo za obstanek študentskega radia, se bomo v četrtkovem nočnem programu pogovarjali z odgovornim urednikom Janom Podbrežnikom in direktorjem Martinom Germavcem.
Med mnogimi aforizmi Žarka Petana je tudi tale: "V gledališču je režiser bog - žal pa so igralci ateisti." Koliko to drži, če sploh, nam bo razkril tokratni nočni obiskovalec, ki je vajen večernih terminov, gledališki in filmski igralec Uroš Fürst. Gostiteljici Luciji Grm bo morda razkril tudi svojo glasbeno stran.
V današnjem Nočnem obisku bomo pokukali v vrtoglavo brezno motenj hranjenja. Kje tičijo vzroki zanje, kateri psihološki profili so ji bolj podvrženi in zakaj govorjenje o njih še vedno vzbuja sram in nelagodje. O vsem tem in tudi o tem, da je vendarle možno zajeziti te demone v sebi, bo tudi iz lastne izkušnje razkrivala psihoterapevtka Barbara Volkar. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.
Tokratni nočni obisk bo v znamenju štirih strun. V goste prihaja Andrej Hočevar, diplomirani basist in pedagog. Je član številnih zasedb, studijsko in koncertno je sodeloval z različnimi komornimi skupinami, orkestri in solisti. Trenutno pa je dejaven v zasedbah New Creatives inc. in Nonstopband-u. O svojih bogatih glasbenih izkušnjah in glasbeni poti se bo pogovarjal z voditeljem Andrejem Prezeljem.
Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Borut Batagelj, sicer direktor Zgodovinskega arhiva v Celju. Je poznavalec razvoja zimskih športov na Slovenskem, socialni zgodovini smučanja pa je posvetil tudi svoj doktorski študij. Pred desetletjem je, da bi razkril vse plasti vplivov zime na človeka pripravil odmevno razstavo Zima: od strahu k veselju. Čas pred stoletjem je pomenil prelomno obdobje. Začela so se prva tekmovanja, smučarski zagnanci pa so se povezali v Jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki je ob koncu tridesetih let štela že okoli 70 tisoč članov – smučarjev. Več pa v prvi uri po polnoči. Voditelj bo Stane Kocutar.
Prvo razstavo portretov je Jože Suhadolnik imel leta 1984. Takrat je bil še skoraj mulc, radoveden in radoživ kronist alternativne scene osemdesetih, ki ni zamudil nobenega punk koncerta. Že kot šestnajstletnik je sodeloval tudi s tiskovno agencijo Tanjug. Potem so prišli časopisi, revije in z njimi aktualna fotoreporterska fotografija, s katero sta prijatelja še danes. Ves čas lovi tudi podobe življenja ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Tako nastajajo presunljivi in lepi fotografski eseji in tudi poetični portreti. Z Jožetom Suhadolnikom se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.
Ples je pesem, v kateri je vsaka kretnja beseda. In s poezijo plesa bomo v nov dan vstopili s plesalko, koreografinjo, TV voditeljico, trikratno dobitnico viktorja za najelegantnejšo medijsko osebnost in ambasadorko združenja Evropa Donna Barbro Drnač.
Včasih si, da smo tudi takole sredi noči še budni, privoščimo kofein. Popijemo skodelico kave ali čaja, pojemo košček čokolade. V vsem tem se skrivajo učinkovine, ki vplivajo na naš živčni sistem in nas lahko zbudijo. Seveda pa so poživila samo res majhen drobec v širokem in pisanem spektru, ki ga odpira področje farmakologije, vede, ki preučuje učinke in gibanje zdravila v organizmu ter njegovo presnovo. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Pripovedovala nam je o svoji življenjski in raziskovalni poti, izkušnjah doma in po svetu ter odpeljala v svet raziskovanja zdravil, snovi in učinkovin. Na radijski Nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk smo povabili prvega moža znanstveno raziskovalnega središča koper, doktorja Rada Pišota. K poslušanju nadvse zanimive življenjske zgodbe priznanega kineziologa, znanstvenika in direktorja, ki je v svojem prostem času odigral tudi vlogo popotnika, motorista, tabornika, športnika od A do Ž, nogometnega trenerja, smučarskega učitelja, priložnostnega glasbenika in kmeta, vabi Iztok Novak Easy. Z gostom se bosta dotaknila tudi aktualne covid situacije, čas epidemije, ko bi morali poslušati znanost. Pa jo? Kaj je tisto, kar znanstvenike morda zmede in njihovo kredibilnost celo postavi pod vprašaj… Ob polnoči.
Če boste Klaro Avsenik Žagar iskali na spletu, to počnete na lastno odgovornost! Popotniške duše se boste namreč ure in ure izgubljale med njenimi fotografskimi utrinki s potovanj in sanjarile o novih destinacijah. Gurmani boste vzdihovali nad preprostostjo njenih receptov in barvitostjo jedi, ki jih pripravlja, pa naj bo to v profesionalni kuhinji ali na ognjišču v gozdu. Njen način življenja, ki ga dokumentira na družbenih omrežjih, vas bo navdušil nad minimalizmom in samooskrbo. Klarina baza sta majhna hiška in vrt na Dolenjskem, njeno dvorišče pa svet. Na Nočni obisk jo je povabila Darja Pograjc.
Čuječnost je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami in je lahko izziv sodobnega načina življenja. Katere so pozitivne lastnosti čuječnosti, kaj nas čuječnost lahko nauči in kako močna je ozaveščenost med Slovenci o tem? V nočnem programu, s predsednico Društva za razvijanje čuječnosti Katarino Cerar Bajde. Voditelj: Teodor Bostič.
”Svet potrebuje veliko pravljic s srečnim koncem, da si bo opomogel”. Etnologinja in kulturna antropologinja ne živi odmaknjenega, akademskega življenja. Družbo in ljudi v njej spremlja od blizu, vanjo posega s svojim delovanjem. Je ena tistih, ki so pri društvu Kralji ulice skupaj z brezdomci pognali prvi slovenski ulični časopis in preizkušali alternativne skupnosti, ki ne delujejo po načelih tržne ekonomije, ampak razvijajo vrednote socialne ekonomije. Svoje drugo poslanstvo pa je našla v pisanju. V šali pravi, da je to govorila že od nekdaj, le da ji nihče ni verjel. Zato je morala začeti pisati. V njenem romanesknem prvencu Starinarnica starinar Sensa pod krinko menjanja predmetov v resnici uči ljudi ekonomije daru. Zgodbe v zbirki Konstrukt d.b.o., ki je izšla lani, pa bralca hipoma potegnejo vase s spretnostjo in duhovitostjo pripovedovanja, tako da se na mu koncu že zdi, kot da jih je sam doživel. Luna Jurančič Šribar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Na nočni obisk tokrat prihaja soavtorica trilogije enciklopedičnih knjig o začimbah Ščepec, Marija Kočevar, s katero bo nočna voditeljica Vesna Topolovec govorila o začimbah, ki nas "povlečejo" iz teme in ki nas naredijo bolj vedre in svetle posebej ob pojavu tesnobe in strahu, ki ju s seboj prinaša epidemija. Izvedeli bomo tudi, kako so začimbe sploh prišle v našo prehrano, kako smo skozi tisoče generacij povezani z njimi ter kako jih v tem času gojimo ali nabiramo sami.
Ujeti v spirali dvomov, strahu in denarne stiske si v teh časih še bolj pogosto zaželimo tople človeške bližine. Kdo bi si mislil, kaj vse bomo doživeli! Da bi se malo sprostili, mogoče za par ur pozabili na maske in policijsko uro, vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na nočni pogovor. Če imate kje skrito še kakšno dobro šalo, le na dan z njo!
Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka, aktivist, čigar delovanje je skozi leta presegalo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno udejanja. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.
»Zame je v gorah največji čar – raziskovanje. Odkrivanje novih območij, dolin, vrhov … Ko nisi prepričan, da ti bo cilj, ki si si ga zadal, tudi uspel,« o svojih gorskih poteh zapiše avtor knjižnega dela Tipanje v neznanem Vladimir Habjan. Je rutiniran knjigopisec, katerega bibliografija našteje 8 vodnikov in več kot 20 različnih knjižnih del, pri katerih je sodeloval. Je tudi urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe PZS. O 16 zgodbah, ki jih je zapisal v delu Tipanje v neznanem, pa tudi o gorniški literaturi nasploh, se je z Vladimirjem Habjanom pogovarjal Aleš Ogrin.
Neveljaven email naslov