Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.

Prvi slovenski fotograf z dvema objavama v mednarodni različici revije National Geographic

Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije.

Povabilo k sodelovanju za National Geographic je prejel leta 2014, na seminarju v Ameriki. Priložnost, da dela za revijo, ki kljub splošnemu upadu naklade tiskovin, še vedno nameni neverjetne zneske za posamezni članek, je seveda posebna čast, a tudi velika odgovornost, saj uredniki preverjajo pristnost zgodbe in materiala.

”National Geographic zahteva, da pošlješ čisto vse posnete fotografije. To je pravilo. Oni s tem vidijo tvoj proces dela. Iz tega se lahko razbere, kako si se približal ljudem, prišel v prostor, ali je bilo to nastavljeno, ali je bil to res ujeti trenutek. Urednik ima zares težko nalogo, da se prebije čez vse. Za vsako zgodbo se od fotografov pričakuje, da naredijo od 10.000 do 50.000 fotografij.”

Nova foto zgodba, ki bo v decembrski številke revije National Geographic objavljena na 22 straneh, govori o afriški tehnološki revoluciji, o generaciji, ki se, po prihodi hitrega prenosa podatkov leta 2010, ukvarja s start-upi in drugimi rešitvami.

“To je sprožilo neko revolucijo v vzhodni Afriki. Fotografiral sem primere, kjer se vidi vpliv tehnologije na ljudi – recimo v Ruandi z droni razvažajo kri bolnišnicam po vsej državi, ker je po cesti preveč zamudno. Res sem videl neverjetne zgodbe! To so pozitivne zgodbe, ki dajejo upanje, da se tudi Afrika v nekaterih delih prebuja in da mogoče ne rabijo naše pomoči na vsakem koraku, temveč priložnosti in trg, da se postavijo na noge.”