Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
V mesecu majo prevladuje pravo čebelje rojilno razpoloženje. Čebelice vzgojijo novo matico, ko ta odloči, da je čas, da zapustijo svoje domovanje, se družina odpravi. Zato ste morda naleteli na grozde čebel na drevesih, v grmovjih, dimnikih. Takrat ne pridejo na pomoč le gasilci, velikokrat so podizvajalci teh del prav čebelarji, ki čebele ujamejo in naselijo v panj. Biti čebelar pomeni biti 'tavžent mojster'. Treba je znati tudi popraviti, pobarvati panj, domisliti inovacije, svet čebelarja je zelo širok. Skrb za čebele pomeni samo en delček. O tej esenci življenja na našem planetu bo v nedeljo ob polnoči z voditeljico Vesno Topolovec govoril Rok Šteblaj, čebelar, predsednik Čebelarskega društva Ig, tudi član upravnega odbora pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Naše posebno koronaživljenje se še kar nadaljuje, te dni v vrstah pred cepilnimi centri. Če ste se za to odločili, kako ste cepljenje preživeli, ste imeli kakšne stranske učinke? Topli dnevi so že in voditeljico Mojco zanima, kakšni so vaši načrti za poletje. Kam vas bo zanesla na novo pridobljena svoboda? Pokličite pet čez polnoč, pa bomo poklepetali tudi o številnih drugih temah, mogoče se bomo celo nasmejali!
Nočni program bo tokrat potekal iz studia Radia Koper. V njem bo Jasna Preskar gostila predsednika Smučarske zveze Slovenije, direktorja družbe Atlantic Droga Kolinska in menedžerja leta, Enza Smrekarja. Z njim se bo pogovarjala o uspehih naših športnikov, njihovih pripravah na prihodnjo sezono in olimpijske igre, pa tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo gospodarstveniki.
V začetku tedna smo obeležili svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, zato tudi tokratni gost Nočnega obiska prihaja iz teh voda. Po izobrazbi inženir elektronike, strokovnjak, menedžer in podjetnik, direktor edinega slovenskega podjetja v Vietnamu in na Filipinih. Njegovo podjetje sicer deluje v več kot 20 državah, kar mu je uspelo s trdim delom, veliko poguma, nenehnim učenjem in s stalnim načrtovanjem novih ciljev. Andrej Boštjančič je svetovljan, veliko potuje, tako poslovno kot zasebno. Na svetovni dan kulturne raznolikosti sta z Andrejo Čokl govorila o medkulturnih razlikah, poslovanju in potovanjih v »korona času«, pa tudi, kako pomembne so v teh okoliščinah telekomunikacije in informatika.
Gostja po polnoči bo bibliotekarka v splošni knjižnici Maribor, avtorica več knjig za otroke in mladino, pravljic, humoresk in pesmi, prevajalka in pravljičarka, Tatjana Jamnik Pocajt. Pred leti je med potovanjem po Aljaski nastalo njeno izvirno avtorsko delo Duh gore Denali, v katerem posebej izpostavlja srčnost, pogum in vztrajnost, lastnosti, ki so v tem času še kako pomembne.
Glava je komandant, vse je v njej, pravi glavni junak romana Nikolaj. Ali je to sploh njegovo pravo ime, ne vemo. Roman Pripovedovalec nam razgrne njegovo življenjsko zgodbo, skozi katero se nam pred očmi zavrti usoda človeka v vrtincu zgodovine. Svojo zgodbo pripoveduje ženski, s katero sta vstopila v neobičajno razmerje, ki obema daje tisto kar sta potrebovala: on zvesto poslušalko, ona materialno varnost. Mojstrsko napisan roman nas ne izpusti vse do zadnjega stavka. Po zbirkah kratkih zgodb, za katere je prejela kar nekaj nagrad, in prvencu Babuškin kovček je to avtoričin drugi roman, ki je letos nominiran tudi za Cankarjevo nagrado. Pisateljico Mirano Likar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Nekega lepega dne 1969 leta je na svet privekala Anuška Žnideršič, deklica, ki je že v zgodnjem otroštvu pokazala veliko pevsko nadarjenost, saj je že takrat rada pela in nastopala pred poslušalci. Danes jo pozna ne le Slovenija, pač pa tudi Evropa. A čeprav na glasbenem področju ves čas ustvarjanja žanje lepe uspehe, ji največ pomeni družina – saj bi bili brez nje tudi največji uspehi nesmiselni, pravi. Več o poti, karieri in glasbi pa v tokratnem nočnem obisku. V studio je Lucija Grm povabila edinstveno Nušo Derendo.
V prvih minutah nedelje se nam bo na nočnem obisku pridružila prof. dr. Kristina Sepčić, predstojnica katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Lansko leto ji je Slovensko biokemijsko društvo podelilo Lapanjetovo nagrado, najvišje strokovno priznanje za vrhunske delovne dosežke, raziskovalne uspehe, znanstvene projekte, patente in pedagoško delo. Prejela je tudi naziv Mentorica leta 2019. O raziskovanju, delu z mladimi, o Cresu, umetnosti, karateju in še čem se bo s prof. dr. Kristino Sepčić na nočnem obisku pogovarjala Mojca Delač.
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na nočni obisk ga je povabil Sandi Škvarč, v pogovoru tudi zanimivosti iz zakulisja tega športa.
Na nočni obisk prihaja Ana Ferme, pevka in igralka, ki že pol desetletja nastopa kot spremljevalni vokal Nine Pušlar, blestela pa je tudi v muzikalih Cvetje v jeseni in Briljantina. Nase je opozorila že s singlom Na pogled, nedavno pa je posnela novo pesem z naslovom Sama, ki jo boste med pogovorom tudi slišali. Poleg tega, da Ana Ferme nastopa na koncertnih in festivalskih odrih, je tudi strastna motoristka in ljubiteljica živali. Prav zato sta bili njeni psički glavni zvezdi videospota, ki ga je posnela za pesem Sama.
V prvi uri nočnega programa bomo kolesarili. Naš gost bo Simon Eržen, vodja projekta Diagonala 335, ki spodbuja ljudi h gibanju, vztrajnosti in dobrodelnosti. Simon je že od malih nog kolesar. V najstniških letih je z BMX-om je osvojil 72 zmag doma in v tujini, kasneje pa prekolesaril 27 držav, zadnjih pet let je gonilna sila Diagonale 335, mož prav tako aktivne žene Mateje in oče enoletne hčere Elle. Gostil ga bo Robert Zajšek.
Njegovo ustvarjanje se pretaka skozi polja muzike, zvoka, slikarstva, performansa in multimedijskih instalacij. V tem plesu z različnimi izraznimi oblikami ga zanima, kako ujeti tisto, kar se skriva onkraj besednega. Vse naše zastrte reasničnosti. Zvok je vezivo za vizuane podobe, v prepletu se razkrijejo nova doživetja, nove razsežnosti. Pri ustvarjanju glasbe se pusti ponesti njenemu toku in včasih ga cilj tudi preseneti. Pomembno je, da ob njenih zvokih telo in duša zaplešeta. Ne boji se nostalgije in sentimentalnosti. V svojih zvočnih eksperimentih razvija romantično poetiko. Smisel in napredek človeštva vidi izključno v pripravljenosti na medsebojni čustveni stik posameznikov. Luko Uršiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali Andréja Claveauja in Tina Rossija, pa prepevajoče igralce tistega časa, kot so bili Lucien Jeunesse, Arléty, Andrex, pa še Féluxa Martena, Anny Gould, Francisa Blacha in Mathé Altéry, Henrija Slavadorja in Annie Cordy, Félixa Leclerca in zasedbo Les Compagnons de la chanson. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Nočni voditelj bo Miha Zor.
Naša kultura je močno usidrana v vizualno dojemanje, vendar je zvok – čeprav pogosto spregledan – prav tako pomemben za naš razvoj. V našem vsakdanjem življenju še toliko bolj - sploh glede na dejstvo, da zvok zaznavamo z vsako celico našega telesa. Tako je tudi z glasbo. O poslušanju in odzivih na zvok in glasbo od zgodnjega otroštva do pozne starosti, se bomo pogovarjali z doktorico psihologije in glasbenico, Katarino Habe. Pogovor bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nina Kovšca je četrto leto pevka Špadnih fantov z Vipavskega. Njen zares čudovit glas pa jo je zapeljal v kar nekaj različnih glasbenih žanrov. Slišali jo boste kot solistko pri vipavskih Tamburjaših …, poje pa tudi v dveh domačih zborih, v cerkvenem ter v zboru Duri s Cola. Jutri je dan Evrope … In Nina je Evropo doživela na enomesečni turneji s svetovno operno divo Anno Netrebko, z opero Jolanta, Petra Iljiča Čajkovskega. Pela je z zborom Ljubljanske opere in zborom Slovenske filharmonije. Narodno-zabavno glasbo je Nina pred leti prepevala v ansamblu Gorski cvet, danes pa poje s Špadnimi fanti, in prav s pesmijo Špadnih fantov začenjam klepet z Nino Kovšca. Venček travniških je to …
V svojih profesionalnih MMA (Mixed Martial Arts - mešane borilne veščine) borbah je še brez poraza. Ob poslušanju njegovih avtorskih raperskih skladb pa postane jasno, da ga življenje ne preizkuša le z zmagami. Izdal je že dva albuma (ustvarja pod imenom LP), vsako zmago na borbi pa posveti komu od svojih ljubih bližnjih. Nekonvencionalni borec humanih aspiracij in pritrkovalec znanosti prihaja iz Litije in v njem se pretaka knapovska kri. Iz te dediščine črpa vse, kar je dobrega in vrednega. Družina in nje ljudje so zanj prioriteta. Pa tudi ustvarjalnost. Ni le rimkovalec in scenarist, bolj in čisto zares se je lotil tudi elektronske glasbe v domačem studiu. Kadar ne bedi do zore zaradi svoje ustvarjalne vneme, je licenciran trener v akciji pa tudi maser. Rad potuje in uživa. Doma imajo demontažno podjetje in njegov oče pravi, da je garač. Na Nočni obisk prihaja k Liani Buršič, s sabo pa prinaša enega lepših zvočno-besedilnih poklonov svojemu nedavno umrlemu stricu. Premierno ga boste slišali v noči s četrtka na petek na 1. programu Radia Slovenija.
Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je s pomočjo družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.
Njen glas zveni kot žuborenje potoka. Čisto vsakdanji klepet zna spremeniti v poetični preplet redko slišanih besed in nevsakdanjih besednih zvez. Prefinjeno neguje bogastvo slovenskega jezika in ga nenehno plemeniti. Zdi se, da je to njeno poslanstvo, ki ga izpolnjuje z žarom in milino. Je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in nenasitna bralka. Na spletni strani Kokoro lahko prisluhnemo njenim pripovedim, poeziji in pogovorom. Nočni radijski pogovor bo skušal objeti vse, le tišine ne. Tišino poklanja gozdu, ker mu ta ugaja, njej pa so drevesa ljuba, zato je pogosto tiho. Zmerno pogosto, pravi Tjaša Koprivec Vuga, nočna gostja Nade Vodušek.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
V prvih dveh urah novega tedna bomo spoznavali mladega skladatelja, ki sam zase pravi, da je filmski in koncertni skladatelj, aranžer in orkestrator. Najprej je igral klarinet, v srednji šoli električno kitaro kot samouk. Po študiju zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski Fakulteti zaključuje magistrski študij iz kompozicije in glasbene teorije, se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih skladateljih. Na področju filmske in medijske kompozicije sodeluje z režiserji doma in v tujini. Prihaja pa iz zelo glasbene družine – priimek Muženič v glasbenem svetu seveda ni neznanka. O dedu, ki je 60 let bogatil narodnozabavni repertoar, Vitu Muženiču, o ostalih sorodnikih glasbenikih in predvsem o svojem delu, ki je, kljub njegovi mladosti, že zelo opazno, bo spregovoril nočni gost Gašper Muženič.
Neveljaven email naslov