Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Potrošniki verjamejo spletnim vplivnežem, ki jih za digitalne kampanje in predstavitev izdelkov izbirajo podjetja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Čeprav pojav vplivneža v marketing ni nov in so zvezdniki nastopali v oglasih že v 40. letih prejšnjega stoletja, so danes v ospredju spletni vplivneži.
“Ko govorimo o spletnih vplivnežih, so to ljudje, ki imajo svoje kanala in dovolj veliko število gledalcev, sledilcev. Seveda pa prihaja do zlorab, ker če govorimo o številu, je dobro imeti čim več sledilcev. In potem prihaja do manipulacij v smislu, da lahko kupiš lažne sledilce, številka izgleda večja, a v resnici pa človek ni tako vpliven in gledan.”
Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. V Angliji je na primer kar 75 % mladih med 6. in 17. letom starosti dejalo, da si želi postati vloger in ne npr. zdravnik, arhitekt, učitelj.
”K temu prispeva laična predstava o idealnem življenju vlogerja. Poleg tega, nekdo ki objavlja iz svoje sobe nam je podoben, podoben je najstnikom, ki to gledajo. Zato se jim zdi, da je lažje to doseči, kot npr. da postaneš slavna filmska zvezda. Da postaneš filmska zvezda se moraš na pamet naučiti scenarij, vložiti veliko truda, pa še ni nujno da boš zveza, medtem ko svet vlogerjev deluje kot nekaj lahko dostopnega.”
Priča smo torej vzponu nove vrste vplivnežev. Če so nekoč bile javne osebnosti tiste, ki so nastopale v oglasih, je danes pot ravno obratna. Relativno neznani obrazi, ki imajo krog sledilcev, postajajo zanimivi za oglaševalce in s tem šele začnejo vstopati v javni prostor in postajajo znane osebnosti.
”To se je zgodilo zaradi dostopnosti tehnologije. Včasih so bili samo mediji tisti, ki so delali selekcijo o tem, kdo in kaj gre lahko v medije, odločale so medijske hiše, danes pa lahko vsak, ki ima spletno kamero ali telefon, nekaj posname in objavi.”
Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo? Tamara Langus je jasna:
»Oglaševanje mora biti ločeno ali označeno. Če ni, gre za prikrito oglaševanje.«
Čeprav gre za nove načine uporabe medijev in ti ponujajo veliko izzivov, tako ustvarjalcem kot medijskim potrošnikom, pa nova raba ne prinaša samo slabih posledic.
”Nenazadnje, vsa mlada dekleta, ki se snemajo in objavljajo tedensko svoje posnetke, ne bodo imele nobenih težav z javnim nastopanje čez 20 let. Znale bodo artikulirati mnenje, znale se bodo obračati h kameri, ustrezno govoriti, skratka znale bodo javno nastopati in jih tega ne bo strah, kot npr. moje generacije danes.”
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Potrošniki verjamejo spletnim vplivnežem, ki jih za digitalne kampanje in predstavitev izdelkov izbirajo podjetja
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Čeprav pojav vplivneža v marketing ni nov in so zvezdniki nastopali v oglasih že v 40. letih prejšnjega stoletja, so danes v ospredju spletni vplivneži.
“Ko govorimo o spletnih vplivnežih, so to ljudje, ki imajo svoje kanala in dovolj veliko število gledalcev, sledilcev. Seveda pa prihaja do zlorab, ker če govorimo o številu, je dobro imeti čim več sledilcev. In potem prihaja do manipulacij v smislu, da lahko kupiš lažne sledilce, številka izgleda večja, a v resnici pa človek ni tako vpliven in gledan.”
Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. V Angliji je na primer kar 75 % mladih med 6. in 17. letom starosti dejalo, da si želi postati vloger in ne npr. zdravnik, arhitekt, učitelj.
”K temu prispeva laična predstava o idealnem življenju vlogerja. Poleg tega, nekdo ki objavlja iz svoje sobe nam je podoben, podoben je najstnikom, ki to gledajo. Zato se jim zdi, da je lažje to doseči, kot npr. da postaneš slavna filmska zvezda. Da postaneš filmska zvezda se moraš na pamet naučiti scenarij, vložiti veliko truda, pa še ni nujno da boš zveza, medtem ko svet vlogerjev deluje kot nekaj lahko dostopnega.”
Priča smo torej vzponu nove vrste vplivnežev. Če so nekoč bile javne osebnosti tiste, ki so nastopale v oglasih, je danes pot ravno obratna. Relativno neznani obrazi, ki imajo krog sledilcev, postajajo zanimivi za oglaševalce in s tem šele začnejo vstopati v javni prostor in postajajo znane osebnosti.
”To se je zgodilo zaradi dostopnosti tehnologije. Včasih so bili samo mediji tisti, ki so delali selekcijo o tem, kdo in kaj gre lahko v medije, odločale so medijske hiše, danes pa lahko vsak, ki ima spletno kamero ali telefon, nekaj posname in objavi.”
Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo? Tamara Langus je jasna:
»Oglaševanje mora biti ločeno ali označeno. Če ni, gre za prikrito oglaševanje.«
Čeprav gre za nove načine uporabe medijev in ti ponujajo veliko izzivov, tako ustvarjalcem kot medijskim potrošnikom, pa nova raba ne prinaša samo slabih posledic.
”Nenazadnje, vsa mlada dekleta, ki se snemajo in objavljajo tedensko svoje posnetke, ne bodo imele nobenih težav z javnim nastopanje čez 20 let. Znale bodo artikulirati mnenje, znale se bodo obračati h kameri, ustrezno govoriti, skratka znale bodo javno nastopati in jih tega ne bo strah, kot npr. moje generacije danes.”
Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.
Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.
Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.
V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.
Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.
Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!
Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.
Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.
Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!
Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.
Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.
Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič.
Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar.
Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov