Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ste že slišali za krivopete?

19.02.2018

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.

Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka, ki raziskuje slovstveno folkloro - od krivopet do pirt, farc in fidinj

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja

“Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”,

je povedala nočna gostja  doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU.  Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt.  Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007).

Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?”

Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano.

“Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”.

Krivopete, ambivalentna bajčna bitja

Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme.

“Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim,  tudi v Brdih”.

Zgodbe o krivopetah imajo  veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali.

“Če pogledamo v konec 19. stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba  jam, v katerih naj bi prebivale.”

Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Ste že slišali za krivopete?

19.02.2018

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.

Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka, ki raziskuje slovstveno folkloro - od krivopet do pirt, farc in fidinj

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja

“Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”,

je povedala nočna gostja  doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU.  Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt.  Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007).

Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?”

Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano.

“Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”.

Krivopete, ambivalentna bajčna bitja

Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme.

“Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim,  tudi v Brdih”.

Zgodbe o krivopetah imajo  veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali.

“Če pogledamo v konec 19. stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba  jam, v katerih naj bi prebivale.”

Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.


17.04.2021

Janez Beličič

Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.


16.04.2021

Lea Bartha Pesek

Nočni program bomo polnili z glasbo - jazzom, gospelom, popevkami, glasbo iz gledališč in muzikalov, sinhronizacijami risanih filmov, plesom, standardnimi in latinskomeriškimi plesi, pedagoškim delom, muzikoloigijo, učenjem petja in še mnogočem. Na nočni obisk je Lucija Grm povabila vsestransko umetnico Leo Bartho Pesek.


15.04.2021

Bojan Maroševič

Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor zvest že 24 let. Kot mladenič nas je navdušil v Hladnikovem Sončnem kriku in zanj prejel nagrado za najboljšega mladega igralca. Rojen Jeseničah se v Mariboru zelo dobro počuti, v času zaprtja kulturnih ustanov pa je našel čas za branje, poslušanje klasične glasbe in za pripravo nove monodrame. Vsestranski igralec je zelo dejaven tudi zunaj gledališča, v pogovoru po polnoči pa bomo skupaj prehodili njegovo poklicno pot.


14.04.2021

Poostren zakon o tujcih

Nocoj bomo v oddaji Sami naši govorili o novem, poostrenemu zakonu o tujcih, ter o omejevanju prehoda državnih mej, kateri najbolj pogosto prizadene prav priseljence iz nekdanje skupne države. Zaradi izjav politikov, ki prav priseljence krivijo za poostritev ukrepov, so delavci iz nekdanje Jugoslavije dodatno izpostavljeni diskriminaciji in sovražnem govoru.


14.04.2021

Samira Kentrić

Zgodbe pripoveduje skozi likovno govorico. Njene ilustracije nas nagovarjajo s časopisnih strani kot vizualni politični komentarji vsakdana. Spretna je tudi z besedami, ki jih prepleta s podobami. Lani je izšel njen risoroman Adna, nadaljevanje kratke zgodbe Pismo Adni, v katerem begunska deklica, ki je medetem zraska v dekle, dobi svoj glas.V avtobiografskem romanu Balkanalije je pred leti izrisala svoje odraščanje znotraj migrantske delavske družine v času tranzicije. Z ilustracijami je obogatila številne knjige, mnoge je tudi oblikovala. Samiro Kentrić je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


12.04.2021

Nataša Burger

Gostja nocojšnje oddaje Nočni obisk bo igralka Nataša Burger. O njeni življenjski poti, razpeti med Ljubljano in Prago, in njenem pogledu na igro in igralski poklic se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


11.04.2021

Kaj petje prinaša v krogotok življenja?

Tako nekoč kot danes je vtkana v veselje slavja in v žalost pogrebnega rituala, v življenje … beseda, ki je peta. Petje. O tem kaj dobrega nam prinaša v krogotok našega življenja nocoj z gosti: psihologinjo psihoterapevtko Katarino Kompan Erzar, psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino in nevropediatrom, primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom. Pogovor bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


10.04.2021

Matej Bonin

Naš gost bo tokrat mladi primorski skladatelj in priljubljeni glasbeni pedagog Matej Bonin, nekdaj dijak Umetniške gimnazije v Kopru, še pred kratkim izjemno uspešen, večkrat mednarodno nagrajen študent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je ob koncu leta opozoril nase kot dobitnik pomembnega priznanja Univerze v Ljubljani, zdaj že kot docent, za izjemne dosežke na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju. Prislužil si ga je tudi kot koordinator pomembnega čezmejnega projekta treh glasbenih akademij (ljubljanske, dunajske in tržaškega konservatorija), "Swing", s katerim razvijajo programe za kakovosten pouk glasbe na daljavo, ki je v tem Corona času še kako aktualen. Je pa ta čas epidemije nekoliko zaustavil enega njegovih zadnjih skladateljskih projektov, "Gimnastika ne/smisla 2", ki je pred dobrim mesecem doživel zelo uspešen krst na spletu, a žal še ni doživel izvedbe pred občinstvom, ki je bila planirala - ne, ni šala - prav 1. aprila. Matjea Bonina bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet.


09.04.2021

Gojmir Lešnjak Gojc

Najprej se je rodil, kar je lepo dejstvo, glede na to, kaj vse je nočni gost ponudil občestvu. Pronicljiv filmski, gledališki in televizijski igralec, glasbenik, režiser, pisec pesmi, voditelj, direktor, knjižničar, učitelj, lesar in tabornik Gojmir Lešnjak - Gojc, čigar život je rokenrol, bo tokrat pa čisto zares gost nočnega programa. Z voditeljico Lucijo Grm bosta prerešetala Gojčevo ustvarjalno pot seveda z veliko njegove dobre glasbe.


08.04.2021

Žan Hauptman

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili štajerskega pevca, klaviaturista in skladatelja Žana Hauptmana, ki je pred kratkim na prvencu Finished, not perfect ponudil izbor avtorskih skladb z vplivi soula in jazza. Tudi sicer pa bo noč polna dobre glasbe in zanimivih zgodb iz sedanjosti in preteklosti.


07.04.2021

Urban Megušar

Trenutno končuje študij violončela v Gradcu, s svojim instrumentom pa potuje po različnih glasbenih poljih. Klasika, seveda, a tudi jazz, improvizacija, sodobna in ljudska glasba. Radovednost in ljubezen ga vodita skozi raziskovanje in odkrivanje neskončnih možnosti instrumenta, ki jih udejanja v različnih zasedbah. Dva odmevna tria sta nastala med študijem v Gradcu. Trio Tempestoso je leta 2019 na tekmovanju Borisa Pergamenščikova v Berlinu, enem najprestižnejših tekmovanj pometel s konkurenco. Koncertu, ki so ga letos marca izvedli v ciklu Glasbene mladine Slovenije GM oder, lahko poslušate v arhivu tretjega programa našega radia. Trio Lumi pa je, kot pravijo sami, skupina treh prijateljev, ki jih povezuje skupna ljubezen do igranja ljudske glasbe. Januarja so izdali album Tere Tere, na katerem zvenijo sveže priredbe ljudskih pesmi in njihove lastne skladbe. Z Urbanom Megušarjem potujemo skozi lepe godbe in njihove zgodbe. Z voditeljico Nado Vodušek pred mikrofonom.


05.04.2021

Nočni pogovori z Mojco

Pa smo spet tam! Ko smo že upali na sladke trenutke svobode, smo se spet znašli v kletki. Spet smo odvisni od svojega notranjega razpoloženja, koliko znamo biti sami s sabo. Da ne boste preveč sami v pozni nočni uri, vas prijateljica Mojca Blažej Cirej vabi na klepet po telefonu. In veste kaj? Teh sedem dni do junija bomo pa že stisnili!


04.04.2021

Klara Otorepec

Klara Otorepec, po izobrazbi diplomirana socialna pedagoginja, je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je sourednica prve feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent in voditeljica oddaje Kafe sa šlagom. Vodi tudi seminar, ki je namenjen obravnavi klasičnih feminističnih del ter predavanjem o sodobnih oblikah delovanja patriarhalne oblasti in ključnih problemov za feminizem danes. Do nedavnega je sodelovala pri kulturnem društvu prostoRož, ki se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora. Pravi, da jo v tem kontekstu zanima položaj žensk v arhitekturi in javnem prostoru. Udejstvuje pa se tudi na literarnem področju ter kot piska člankov in recenzentka. Pred mikrofon jo je povabila Martina Tita Mayer.


03.04.2021

Barbara Čibej Žagar

Gostja tokratnega nočnega programa iz studia Radia Koper bo magistrica psigolije Barbara Čibej Žagar. Profesorica psihologije na srednji šoli, psihoterapevtka, sicer pa vodja enote za psihološko pomoč v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji pogovor se bo vrtel prav o tem podorčju, kjer psihologi pomagajo reševalcem po težjih in stresnih intervencijah, da predelagjo travmatične situacije. Ob tem pa tudi o težavah, s katerimi se srečujemo v že več kot leto trajajočem soočanju s pandemijo Corona Virusa. K poslušanju nočnega programa vabi INgrid Kašca Bucik.


02.04.2021

Lavra Tinta

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.04.2021

Oliver Tič

Nočni gost bo Oliver Tič. Konjičan, ki je pred leti začutil, da mu telo in duha ubija enoličnost vsakdana. Od leta 2013, ko se je podal na pot iskanja meja svoje osebnosti in postal Oli Walker, ima v nogah na tisoče kilometrov. Oktobra 2018 se je odpravil na življenjsko preizkušnjo – od juga Argentine do severa Aljaske. Seveda je bil zaradi razmer tudi on primoran malce spremeniti načrte. Po letu dni čakanja in trenutkov, ki jih je večinoma namenil delu – da si za nadaljevanje poti prihrani čim več denarja – se kmalu vrača v kolumbijski Cali. Tam ga v pasjem hotelu nestrpno čaka psička Carlitos, ki jo je rešil nepredvidljivih in nevarnih ulic Kolumbije. Čez dober teden dni bosta skupaj nadaljevala pot proti Aljaski.


31.03.2021

Sami naši na Mljetu

Nocoj bomo v oddaji Sami naši ob zgodbi pesnika Dejana Kobana obiskali hrvaški otok Mljet. Pogovarjali se bomo tudi o arhitektonski uspešnici, ljubljanskem islamskem kulturnem centru, za katerega so arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss lani dobili Plečnikovo nagrado, pred kratkim pa še eno pomembno mednarodno priznanje.


31.03.2021

Uroš Kuzman

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.03.2021

Prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar

V prvih minutah ponedeljka se bomo veliko potepali in pokukali v panogo, ki je v zadnjem letu - obstala. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, gostujoča profesorica na več kot tridesetih univerzah po svetu, raziskovalka, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja na področju turizma. Seveda ne bomo mogli mimo vprašanja, kako je v turizem, na vseh nivojih, zarezalo zadnje leto, pogovarjali se bomo o trajnostnem turizmu, o razvoju, prihodnosti in pa o njenih potovanjih - tistih z nahrbtnikom, ki odkrivajo neznane kotičke, in tistih, ki človeka peljejo po življenjski in delovni poti. Prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


28.03.2021

Matej Grahek

Matej Grahek je akademski glasbenik, soloflavtist Orkestra Slovenske filharmonije in velik ljubitelj jadranja, morja in narave na splošno. Lani se je z 8-člansko odpravo na katamaranu odpravil čez Atlantski ocean. Svoje izkušnje pa se je v obliki potopisa Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu odločil deliti tudi s širšo javnostjo. V knjigi bralca popelje v notranji svet doživljanja, spraševanja o sebi in družini, hkrati pa z opisi odnosov med posadko riše lok človeškega sobivanja in spreminjanja na tako majhnem prostoru, kot je katamaran. Kaj vse se je dogajalo na 23-dnevni odpravi? Več v pogovoru z Markom Rozmanom.


Stran 44 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov