Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovićem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba.
Na nočni obisk se bomo odpravili v slikovito naselje Zavrh, priljubljeno turistično točko, ki je v središču gričevnatih Slovenskih goric. Leži na slemenu nad Pesniško dolino. Na severnem predelu je pokrito z mešanimi gozdovi, na južni strani pa se razprostirajo sadovnjaki, njive in vinogradi. Je edin kraj v Sloveniji, kjer se skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni neguje spomin na slovenskega generala Rudolfa Maistra Vojanova. V nadaljevanju noči, po eni, bomo govorili o pozitivnem učinku gozda in o sanjah, nato pa bomo gostili glasbeni skupini Peron in Alo!Stari. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Skozi noč bomo prebirali cvetove mladostnih pesmi Sylvie Plath, ameriške pesnice, ki je svoje zˇivljenje nelocˇljivo prepletla z literaturo in ga tudi avtofikcijsko ubesedila. Pesnica, ki ima danes mitski status, je živela polnokrvno, bila je lacˇna izkusˇenj, na valu navdiha se je zapenila vanje, ko so se ji ponudile, pravi Andreja Udovč, ki je njene zgodnje pesmi izvrstno prepesnila v slovenščino. Izšle so pri založbi Sanje, v zbirki Hiša pesmi. “Mnogo taksˇnega je v Sylvijini mladostni poeziji, ob cˇemer srce bralca zares bije. Tu so posejana semena Sylvijinega kasnejsˇega poeticˇnega klasja: pozorno, zavzeto snovanje pesemskega loka, iz katerega se v izpovednem liricˇnem tonu pneta dramaticˇnost in pripovednost; uvajanje sˇirokega razpona glasov, perspektiv, razpolozˇenj, likov; zametki in razvijanje metaforike, kljucˇne tudi v kasnejsˇi poeziji; in prepletanje osebnega s sˇirsˇim druzˇbeno- politicˇnim kontekstom. Pesmi Juvenilie so pomemben dokument rastocˇega samozaupanja v lastni samobitni pesnisˇki izraz. Rdecˇe poje liricˇna vrtnica v bujnem spletisˇcˇu zgodnjih pesmi Sylvie Plath; vrtinec prvih izkusˇenj, hrepenenje, bolecˇina, sanje in ljubezen so vpleteni vanje.”, piše v spremni besedi Andreja Udovcˇ. Pesmi Sylvie Plath bo interpretirala nočna voditeljica Nada Vodušek.
To noč se bomo spet zadrževali ob pariških odrih 50-ih let in poslušali pevce, ki so bili takrat njihova stalnica in so pomembno sooblikovali podobo francoskega šansona. Tokratni interpreti bodo: René-Louis Lafforgue, Andrel, Lucienne Delyle, Bourvil, Guy Béart in Eddie Constantine.
Jorg Zupan (1987) je kuharski prvoligaš, ki je o kulinaričnem oskarju, kar Michelinove zvezdice tudi so, sanjal že kot mladostnik. In mu je uspelo. Z ljubljansko restavracijo Atelje. A šele takrat, ko mu ni bilo več tako zelo pomembno, da jo osvoji, ampak mu je še danes bistveno to, da je gost zadovoljen. Jorg kuha s srcem, čeprav pravi, da "jem le še svinjsko meso, ki ga sam zakoljem", strastno in ne mara predalčkanja v kateri koli kulinarični slog. On (se) razvija po svoje, avtorsko, pri tem pa se mu vendarle poznajo svetovljanske prakse v tujini, saj je pred leti v Avstraliji delal v takrat najboljši restavraciji na celini, sydneyjskem Quayu, od tam je šel v londonsko klasično francosko restavracijo z Michelinovo zvezdico - Pied-a-Terre, potem pa tudi za mesec dni še na prakso k Hestonu Blumenthalu v Fat Duck, in v Oslo v Maemo. Obe slednji se kitita s kar tremi michelinkami. Ljubitelj umetnosti, rolkanja in fermentiranih jedi, je pred kratkim odprl gostilno Breg, ki sledi konceptu "mastno in slastno, z jedmi za dušo". Zupan pravi, da nobena jed ne more biti boljša od sestavin in, da je v kuhinji pomembno to, da se ne ustrašiš, da imaš kontrolo. Bolj podrobno ga spoznajte v tokratnem Nočnem obisku, ko bo z nami delil svoje kulinarične zgodbe.
Poletje se bliža vrhuncu in temu primerno bo sledil izbor glasbe po navdihu Armanda Šturmana, kot tudi pomembnejših vsebin minulega tedna z našega konca. Veliko bo poletnih tem. Govorili bomo o promociji štirih turističnih destinacij pod skupno blagovno znamko LOVE ISTRIA, obiskali smo Izolo in Izolane, šli bomo na morje in s slovenskim reprezentantom Tonijem Vodiškom poskušali ugotoviti, zakaj je kajtanje tako privlačno. Ponovno boste lahko prisluhnili osebni, tudi boleči izpovedi Lise Valetti, doma iz Brescie v Italiji, ki se je rodila kot moški z imenom Christian. Skozi izbrane vsebine vas bo ob glasbi vodil Branko Laginja. Sproščenemu poletnemu branju na plaži ali na dopustu pa je namenjena pred kratkim izdana kriminalka Dolomitske sanje, slovenskega avtorja Marjana Strmljana, ki jo bomo skupaj predstavili v prvi uri nočnega programa.
To noč se bomo spet zadrževali ob pariških odrih 50-ih let in poslušali pevce, ki so bili takrat njihova stalnica in so pomembno sooblikovali podobo francoskega šansona. Prvo nočno uro bomo posvetili enemu najpomembnejših francoskih šansonjerjev sploh, Gerogesu Brassensu, drugo uro pa prav tako zelo pomembni Patachou, pa René-Louisu Lafforgueu in znamenitima pevcema in avtorjema Marcelu Mouloudjiju in Borisu Vianu.
Na nočni obisk prihaja dr. Igor Žiberna, profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti, ki bo poskušal razložiti, zakaj smo v zadnjem času priča vse več ekstremnim vremenskim pojavom in kako, če sploh kako, se lahko nanje pripravimo.
Nina Simić, popotnica, butična načrtovalka potovanj, predavateljica in novinarka v zadnjem času pogreša predvsem svetovne avanture, saj so te njena velika ljubezen. Nina, ki je velika ljubiteljica mačk in živahnega družabnega življenja, vsak trenutek, ko ni na lovu za zanimivimi poslovnimi izzivi, rada izkoristi za uživanje. Poskuša živeti v stilu "Work hard, play hard" (Trdo delaj in uživaj polno). Ob dobro uigranem ravnovesju med delom in uživanjem življenja s polno žlico za takšen stil življenja navdihuje mnoge, med drugim preko svojih prispevkov na socialnih omrežjih. Pogosto se odpravi izven rodne Ljubljane in po svetu potuje tudi sama. Kako enostavno se znajde v tej vlogi in kako lahko vseeno potujemo tudi v teh časih bo razkrila nočni voditeljici Vesni Topolovec.
Pred skoraj desetletjem je profesor filozofije Borut Osojnik poklical inženirja računalništva Boštjana Marušiča, ter mu predlagal, da združita moči in ustvarita slovenski viski. Preučila sta škotsko tradicijo in proces predelave viskija nadgradila s slovensko vodo in zrakom. Od ročne izdelave kotla, izbiranja kombinacije sodov za zračenje do poskušanja in razvijanja pijače – osem let je trajalo, da sta na domači trg postavila prvo serijo. Vmes sta izdelala in razvila še gin, po katerem ju danes verjetno bolj poznamo. Broken Bones ekipo je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Negotovi časi nas morijo celo ob čofotanju po morski plitvini. Kako naj se brezskrbno prepustimo sončnim žarkom in druženju s prijatelji, če nad nami ves čas visi neka grožnja! Potrebujemo malce sprostitve, recimo dve uri dobre volje in zabavnega druženja, prav res. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi k poslušanju nočnega programa, mogoče si boste zaželeli celo poklicati – pogum velja!
Gostja nocojšnjega nočnega programa bo Mojca Milone, učiteljica tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevka in ljubiteljica narave, ki je letos skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom in tudi dosegla določene spremembe. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. V več kot treh desetletjih je iz njene učilnice prišla marsikatera zanimiva inovacija, ki so jo poslali tudi na podjetja Mercedes, Ford in Opel. Nočni program bo povezala Karin Zorn Čebokli.
V dveh urah pretresti zgodovino ene najpomembnejših glasbenih ustanov Slovenije je seveda misija nemogoče, vendar smo sprejeli izziv. Voditeljica Lucija Grm bo z umetniškim direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Markom Hribernikom in vodjo za stike z javnostjo ljubljanske opere Barbaro Čepirlo pokukala v zgodovino skoraj 130 let opernega in 102 leti baletnega gledališča. Pregledali bomo aktualni program, pogledali v prihodnost in na sam razvoj slovenske opere in baleta, vse pa bodo seveda okraševali posnetki čudovitih arij in baletnih odlomkov naših in tujih opernih umetnikov.
Po polnoči bo z nami Marjeta Čič, prejemnica priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2020, pobudnica novih delovnih skupin Gluhi strežejo v planinskih kočah, Za slepe in slabovidne ni ovir, Paraplezanje in številnih drugih. Aktivna je v Planinski zvezi Slovenije in številnih drugih nevladnih organizacijah, sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi inkluzijskih pohodov. Zanjo je prostovoljstvo vrednota, ki izvira iz njene osebne naravnanosti. Pred mikrofon jo je povabila nočna voditeljica Darinka Čobec.
Eden od razlogov, da se je kot študentka preselila v Slovenijo, je bila tudi slovenska umetniška scena. Muziko Bratka Bibiča je poslušala že v otroštvu. Prihaja iz sveta klasične glasbe. Na Berklee College of Music v Valenciji je z odliko magistrirala kot najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. A klic etno muzike jo je odpeljal med glasbe sveta in improvizacije. Oboistka, pevka, skladateljica in glasbena pedagoginja raziskuje in poustvarja balkansko ljudsko glasbo v številnih zasedbah. Je avtorica projektov Balkan Open Jam, PostArt Ensemble, v Ljubljani vodi Etno zbor, z zasedbo The Balkan Experience of Song and Ritual je nedavno izdala album. Skupina treh pevk in tolkalista se suvereno sprehaja skozi zvoke ljudskih pesmi iz različnih balkanskih dežel in nas popelje v zgodbe – žalostne, srhljive, vesele, igrive. Vsestransko glasbenico in avtorico je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
To noč bomo vnovič posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Tokrat bomo poslušali nekatera največja imena francoskega šansona: Leója Ferréja, Catherine Sauvage, Gilberta Bécauda, pa še Michelle Arnaud, Jacquesa Pillsa, Johna Williáma in René-Louisa Laforguea. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ta bo danes, 17. julija 2021, do pete ure zjutraj potekal iz studia Radia Koper,boste deležni pogovora z zgovornim Primorcem Matjažem Kosmačem, za katerega ob pogovoru hitro ugotoviš, da je eden tistih hiperaktivnih ljudi, ki pomembno soustvarjajo številne glasbene in druge projekte, a zunanji opazovalci zanje redko slišimo, saj najraje ostajajo v ozadju. Ste, recimo, opazili zadnji videospot Kvatropircev, ki so ga posneli v Benetkah, bili na katerem od koncertov v okviru Sozvočja Primorske, na Gori Rocka ali pa morda ujeli video utrinke z letošnjega jubilejnega festivala Melodije morja in sonca? Naš nocojšnji gost je bil zraven prav povsod. Vabljeni, da mu oziroma nama prisluhnete – takoj po prvi skladbi, ki jo je izbral prav on.
Spoznala sta se pred dobrimi tridesetimi leti in morda bi prav zanju lahko rekli, da se nasprotja privlačijo. Če je res tako, nam bosta v noči s četrtka na petek povedala kar sama. Gosta Nočnega obiska bosta Metka in Rajmond Debevec. V javnosti bolj poznamo Rajmonda – strelca, ki je za Slovenijo osvojil kar tri olimpijske medalje. V zgodovino bo za vedno vtisnjena njegova podoba iz leta 2000, ko je na Poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju ob Zdravljici, ki so jo zaigrali njemu v čast, potočil kar nekaj solza. Še več o Rajmondu in Metki Debevec izveste v nočnem pogovoru. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.
Na nočni obisk prihaja Tatjana Grča. Je mama treh sinov in direktorica družinskega gradbenega podjetja, ki se je soočila s tesnobo in poskusila svojo največjo preizkušnjo preobraziti v priložnost za osebno rast in umetniško ustvarjanje. O tem je spregovorila v knjigi Skodelica življenja. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov