Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
Glasba v življenju Matica Juvana igra pomembno vlogo že od samega začetka, saj je kot otrok poslušal pete pravljice, sestrino igranje klavirja in dedkovo občasno igranje harmonike. Že takrat se je tudi sam potikal okoli klavirja in pritiskal na tipke. Glasbena želja je prerastla v strast, najprej kot učenje violine in klavirja, potem kot študij muzikologije na Filozofski fakulteti. Letos je »Matthiyas«, kot je njegovo odrsko ime, izdal tri skladbe, za katere je sam napisal melodijo in besedilo, njegova največja želja pa je, da bi se razmere s koronavirusom toliko izboljšale, da bi glasbeniki lahko spet stopili na oder, pod katerim bi jih čakali poslušalci.
Sol je nepogrešljiv del kulinarike. Nanjo se je v zadnjih letih osredotočil Davor Podbevšek, doma iz Kopra, ki je sol povezal z različnimi okusi. Ročno pridelana sol z zelišči, čilijem, paradižnikom in drugimi sestavinami je tako postala njegova strast in zgodba o uspehu, ki je tesno povezana tudi z njegovo družino. V nočnem programu se bo z njim pogovarjala Tjaša Lotrič.
Študirala je novinarstvo in francoščino, pisala o zunanji politiki, smučanju in glasbi, zadnja leta pa njene članke na multimedijskem portalu RTV Slovenija radi spremljajo ljubitelji kulinarike in potovanj. Kaja Sajovic je del majhne skupine t. i. gastro novinarjev z vsega sveta, ki jedo v najboljših svetovnih restavracijah, spijo v luksuznih počitniških resortih in svojo oceno nato delijo z bralci, poslušalci, gledalci … Je tudi soavtorica knjige Ane Roš Sonce in dež in soavtorica gastronomske strategije za Slovenijo. Kakšno je v resnici njeno delo, kako ga sprejema slovenska javnost, kako je sodelovati z najboljšo kuharsko mojstrico sveta in zakaj prisega na naravna vina, bo Kaja Sajovic povedala po polnoči.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili seriji pogovorov z organizatorji in nastopajočimi na nedavno končanem mariborskem Festivalu Lent, ki bo šel v zgodovino zaradi zahtevne organizacije 240 prireditev v razmerah koronavirusa. Prisluhnili bomo tudi kantavtorjema »outlaw« oziroma »odpadniškega« countryja Orvillu Pecku in Sturgillu Simpsonu ter spoznali mojstre tradicionalnega kovaštva.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zgodilo se je v zadnjih avgustovskih dneh pred natanko 50 leti. Na otoku Wight v Rokavskem prelivu je leto po znamenitem Woodstocku potekal glasbeni festival, ki velja za enega največjih rokovskih dogodkov vseh časov. Sedemsto tisoč hipijev in vseh vrst frikov pod odrom, ki je bil svobodna tribuna, na njem pa Jimi Hendrix, Jethro Tull, Joan Baez, Leonard Cohen, The Doors, Miles Davis, Gilberto Gil, The Moody Blues in številni drugi. Šestdnevni praznik glasbe in miru je hkrati pomenil začetek zatona hipijevske subkulture Med peščico Slovencev, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke, se je festivala udeležil tudi publicist Jože Rozman. Pred 50 leti je na avtoštop odšel na britanski otoček, ki se je za nekaj dni iz poštirkane dopustniške oaze spremenil v glasbeni in mirovniški center sveta, z nedelje na ponedeljek pa Jože Rozman prihaja na nočni obisk. Na Prvem bo spomine z njim obujal Bojan Leskovec.
Prve minute zadnje avgustovske nedelje, ki pomeni tudi zkonec poletnih počitnic, bomo izkoristili za obujanje počitniških spominov in turističnih izkušenj »kot so nekoč bile«. Od prenatrpanih majhnih avtomobilov, v katere se je poleg vsega potrebnega stlačila še petčlanska družina, pa postankov na poti ob cestah proti morju, ki seveda niso bile takšne kot danes. In obveznega ocvrtega mesa - za malico. Gotovo imate tudi vi v zalogi kakšno zgodbo in anekdoto. Pri tem se bomo spomnili na razstavo, ki so jo pred nekaj leti pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in se s prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete pogovarjali o zgodovini turizma pri nas. Veseli bomo vaših spominskih počitniških razglednic. Z lepimi pozdravi v nedeljo kmalu po polnoči! Pripravlja: Mojca Delač.
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je Slovenija brez letalskega prevoznik, Adrie Airways. V tem času je bilo veliko povedanega in napisanega o vzrokih in posledicah odločitve o stečaju družbe. Morda je še najbolj prizadel prav pilote in o tem, kako ohranjajo stik s svojim poklicem, s kakšnimi izzivi se soočajo pri ohranjanju letalskih dovoljenj in pooblastil, pa tudi o stanju letalskega prometa v času koronakrize, nam bo v nočnem obisku pripovedoval prometni pilot Primož Jovanović iz Ajdovščine. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč.
Kakšna je vojska danes in kakšna je bila z gledišča posameznika vojska nekoč? Bi bilo dobro mlada dekleta in fante spet pošiljati na služenje vojaščine ali je prav, da se za kariero vojaka odločajo sami? Kakšna je sploh vloga vojske leta 2020 in kakšne naj bodo naloge, ki jih opravlja? Takoj po polnoči bo radijski eter z vami živo o tej temi delil voditelj Jure K. Čokl.
Z nami bo naš nekoč vrhunski predstavnik v daljinskem plavanju Rok Kerin. Predstavil bo svojo plavalno akademijo, govoril o užitkih in pasteh plavanja in povedal, zakaj je zanimanje za daljinsko plavanje pri nas še vedno skromno. Govorili bomo tudi o utopitvah, kako se preventivno ubraniti tovrstnih nesreč, o tehnikah samo-reševanja in učenju najmlajših za varno in odgovorno gibanje v vodi. Pripravlja Teodor Bostič.
Začnimo nov teden in pojdimo novim zmagam naproti z nasmehom. "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, jim pravijo graščine. Ime je vasi Butale." Tako je Fran Milčinski začel pred sto tremi leti napisano pripovedko o Butalcih, knjigo, ki naj bi jo vsi brali, ki jo bolj ali manj vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Nas še piše? Voditeljica Lucija Grm vas bo z odlomki iz nje vabila h klepetu o tem vprašanju.
Postavitev družine je terapevtska metoda, ki temelji na tem, da je uspešna šele takrat, ko je posameznik v slogi in soglasju s svojimi starši. Ko prizna in sprejme starše in ko od njih z vso ljubeznijo vzame življenje, je potem tudi kot posameznik najbolje pripravljen na vse, kar ga čaka v življenju, saj ima korenine, ki mu dajejo moč. To je najpomembnejše načelo brezpogojne ljubezni do staršev. Utemeljitelj oziroma začetnik metode postavitve družine je nemški duhovnik, filozof in psihoterapevt Bert Hellinger (1925-2019), ki je svojo življenjsko zgodbo (dvajset let je kot misijonar preživel tudi med Zuluji v Afriki), kompleksno znanje in izkušnje združil v povsem svojstveno metodo, ki jo težko zapremo v katerikoli predal psihoterapevtskih praks, saj v marsičem presega spoznanja in okvire današnje znanosti. V Slovenijo je metodo postavitve družine leta 2002 pripeljal Hellingerjev učenec in sodelavec Matej Škufca. Postavil ji je temelje pri nas in hkrati razvil svoj edinstven način dela v podjetju Korenine in krila. Je tudi ustanovitelj 1. Inštituta za fenomenološke terapije v Sloveniji. Pridružite se Mateju Škufca in voditeljici Liani Buršič v nocojšnjem pogovoru, ki se bo dotikal naših korenin. Tam smo vsi najbolj občutljivi in ranjeni, a imamo hkrati ravno pri koreninah največ možnosti za celjenje in (od)rešitev.
V nočnem programu nas bo obiskal Alan Goljevšček, voznik brezpilotnih letalnikov, dobitnik srebra na svetovnem prvenstvu v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli. Alan je strast do letenja uresničil z razvojem lastnih letalnikov, poleg svojih inovativnih načrtov nam bo predstavil tudi svoje poglede na pravno ureditev tovrstnega področja pri nas. Pred mikrofon ga je povabil Blaž Maljevac.
V nočnem programu nas bo obiskal Alan Goljevšček, voznik brezpilotnih letalnikov, dobitnik srebra na svetovnem prvenstvu v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli. Alan je strast do letenja uresničil z razvojem lastnih letalnikov, poleg svojih inovativnih načrtov nam bo predstavil tudi svoje poglede na pravno ureditev tovrstnega področja pri nas. Pred mikrofon ga je povabil Blaž Maljevac.
Ostrava, Brno; pomislili boste – manjka še Praga. Pa ne drži! Na življenjski in službeni poti naše nočne gostje manjka – Ljubljana! Čehinja Jana Šnytova namreč že petnajst let živi in dela v Ljubljani. Doktorica znanosti na Filozofski fakulteti predava češko književnost, prevaja, organizira dogodke in literarne večere. V Sloveniji je ostala zaradi ljubezni do službe, do družine in poezije. In ja, profesorica Šnytova je ljubiteljica piva. Več pa v živo v noči s četrtka na petek. Jano Šnytovo je na Nočni obisk povabil Iztok Konc. Foto: osebni arhiv
Na nočni obisk se tokrat odpravljamo na kmetijo Hecl, kmetijo v okolici Maribora, ki ima bogato tradicijo – obstaja od leta 1850. Naš gostitelj bo Peter Hecl, ki s soprogo Martino od leta 1996 nadaljuje tradicijo. Govorili bomo o izrednem pomenu lokalnih proizvodov in samooskrbi v današnjem času. Heclovi so znani po proizvodnji domačih mlečnih izdelkov, predvsem sirov in jogurtov. Zagotovo pa ne bo manjkal tudi namig za pripravo teh jedi doma. Pripravlja Robert Zajšek.
Raziskovalec, ki nas strokovno, suvereno, a tudi duhovito sproščeno vodi skozi pokrajine našega jezika. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in jezikovne rabe, avtor slovenskih slovnic za osnovne in srednje šole in urednik portala Fran, ima rad slovnice, literaturo in glasbo. Ko piše o jeziku za širšo javnost, svoja razmišljanja preplete s številnimi področji, jih začini z anekdotami in zgodbami, ki pritegnejo. Ob prebiranju zbirke njegovih kolumen Kozmologija, ki je letos izšla pri založbi Goga, ni nobenega dvoma, da jezik prežema naša življenja na vseh ravneh. Jezika ne moremo ljubiti, če se ga bojimo, in tudi skrb za jezik se lahko sprevrže v pretirano iskanje napak in izključevanje, je prepričan Kozma Ahačič, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
17.avgusta praznujemo dan priključitve Prekmurja matičnemu narodu, zato bomo že prve minute prazničnega dne namenili seveda Prekmurju. Tudi z vašo pomočjo bomo z žlahtno besedo prekmurskih pesnikov in pisateljev, melanholično glasbo prekmurskih glasbenikov in sočno kulinariko odkrivali lepote tega konca Slovenije. Pripravlja Lucija Grm.
Čudni časi so in čudno poletje. Ampak morje in sonce še imamo, nočno radijsko družbo pa tudi. Mojca vas vabi k poslušanju in k telefonu. Ob šalah in novih stvareh, ki so se vam zgodile do sredine avgusta vam bo prebrala še ljudsko pravljico, ki jo je poslal Vilibald, z naslovom Moja jetra nazaj.
Na nočni obisk prihaja Maja Bavdaž Gross, ki je že 35 zapisana lutkarstvu. V magičnost lutkovnega gledališča se je zagledala že v otroštvu. Danes jo poznamo zlasti kot umetniško vodjo in producentko večine projektov Mednarodnega centra lutkovne umetnosti v Kopru, kot so PUF festival, Etno Histeria, Festival Plavajoči grad in drugih, ki tudi letos, kljub koronačasom, navdušujejo obiskovalce. Gosti jo Neva Zajc.
Neveljaven email naslov