Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Slovenski animator Timon Leder o nastanku animiranih filmov in statusu animatorjev pri nas
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Film prikazuje lačno podlasico, ki tava po pusti deželi. Povsod ležijo suha drevesa, nikjer ni hrane. Podlasici že močno kruli v želodcu, ko le najde zadnje živo drevo, ki ga pri življenju ohranja jata posmehljivih ptičev. Drevo je nestabilno in ptiči ga neprestano ohranjajo v ravnotežju. Podlasica se trudi splezati na zibajoče se drevo in na srečo jate to terja veliko trme in neuspelih poskusov.
Timon je idejo za film dobil na potovanju po Madagaskarju, jo je pa do končne podobe še velikokrat spremenil. Njegovo sporočilo je jasno:
Ko prideš v tuje okolje, lažje vidiš napake in težave te družbe. Če so te drugi pripravljeni poslušati in sprejeti tvoje ideje, bodo morda zaživeli lepše in boljše kot prej.
“Pri nastanku krajših filmih sodeluje do 15 ljudi,” opisuje Timon, ki je ustvaril dobrih 11 minut dolgo Podlasico. Za vsako sekundo filma je moral skupaj z ilustratorkama Zarjo Menart in Leo Vučko, ki sta sodelovali pri filmu, narisati 12, 5 sličic, je pa res, da se marsikaj ponovi, zato jih je bilo na koncu manj. Pravi, da lahko, če za animacijo uporabiš lutke, ki zahtevajo večjo ekipo, za film porabiš tudi 100 tisoč evrov. Njegov, ki je risan, je stal okoli 38 tisoč evrov.
Najprej je raziskal, kako bi izgledali glavni liki, ki jih je želel narisati s čim manj potezami. Sledilo je sodelovanje z oblikovalko zvoka Matejo Starič, ki je ustvarila primerno glasbeno spremljavo. “Film je brez dialogov, zato sem hotel, da bi bili liki čim bolj animirani po glasbi. Takti mi bodo verjetno za vedno ostali v spominu,” razlaga Timon.
Sledila je montaža, ki je razkrila šibke točke zgodbe, popravki ter nato končno risanje linij in barvanje. Risanje in ustvarjanje giba je sicer Timonov najljubši del ustvarjanja filma:
Medtem, ko tvoji liki delajo, kar si zamisliš, se lahko smejiš in zabavaš. Se pa animatorji podobno kot igralci tudi sami vživimo v animirani lik, ki ga predstavljamo, podobno kot igralci.
Študijskega programa, ki bi bil specializiran za animirani film, v Sloveniji ni. Večina uveljavljenih animatorjev je samoukov, se pa stvari spreminjajo na bolje, meni sogovornik. Zadovoljen je tudi z javnimi razpisi, ki so glavni vir financiranja tovrstnih filmov, si pa želi, da bi splošno občinstvo imelo več možnosti ogleda tega, kar nastane.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ste vedeli, da tudi metulji pojejo, tako kot kobilice? Med kobilicami je večini najljubši murn in čriček, med metuljčki pa najbrž tisti, ki se običajno s pomladjo pojavijo v trebuhu. Kako je s kobilicami , ki jih je lahko na kvadratni kilometer kar 80 miljonov? Zakaj se pojavljajo invazije kobilic, ki nikoli ne trčijo druga ob drugo? To je še več zanimivosti v v pogovoru z žužkoslovcem Stanislavom Gombocem.
Ljubiteljski zgodovinar Lucijan Trošt iz Cola nad Ajdovščino trenutno pripravlja knjigo o napadih 16. in 19. eskadrilje SAAF (Južnoafriških letalskih sil) na kraje v okolici Trnovske in Banjške planote, kjer so se v postojankah zadrževali nemški vojaki. Letalski napadi so pomenili pomoč XI. korpusu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Zavezniške zračne sile so takrat napadle Idrijo, Col, Grgar, Most na Soči in druge primorske kraje. 21.februarja letos mineva 75 let od prvega napada na Col. Akcije zavezniških zračnih sil in celotno dogajanje v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne bo Lucijan Trošt predstavil novinarki Meti Škvarč.
Če omenimo žametne vrtnice, je najbrž prva asociacija Boris Kopitar. Ta pesem je postala njegov zaščitni znak. Po polnoči prihaja v studio voditelj in pevec, ki bo v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm odstrl še kakšno tančico s svojega življenja.
Podjetnik, tekač, oče in mož Matjan Cojhter je v življenju počel že marsikaj, trenutno pa je direktor invalidskega podjetje, specializiranega za pakiranje, etiketiranje in sestavljanje. Je strasten tekač in ultramaratonec, tudi organizator tradicionalnega Božičkovega teka v Mariboru, blizu pa so mu tudi znanja, kot so NLP, hipnoza, osebna rast in zakon privlačnosti. O vsem tem bomo govorili v prvi uri in pol nočnega klepeta, zato se pridružite Robertu Zajšku, ki je Matjana Cojhterja povabil na klepet.
Razmišlja in pripoveduje v več jezikih hkrati. Oblikuje, riše, slika in piše. Ne vse hkrati. Grafični oblikovalec in specialist za blagovne znamke. Soustanovitelj kolektiva Ljudje in veganske iniciative Republika Kucha, ki je postala doma za semiodgovorne hedoniste, ultrautopične idealiste in labradorce. Tisti, ki si izmišlja nove besede. In svoje delo jemlje tako resno, da se nadvse rad šali. Vladimirja Mićkovića je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V goste prihaja mlad virtuoz, pianist Urban Stanič. Zdaj se šola na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nastopa na odmevnih koncertih doma in v tujini. Čeprav v zadnjih letih v ospredje postavlja glasbo, je tudi izjemen šahist in matematik. Z glasbenimi nastopi pobira številne nagrade. Pred šestimi leti je zmagal na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, nato pa na finalnem tekmovanju v Kölnu zasedel zavidljivo drugo mesto.
Gost Nočnega obiska je v javnosti zelo znan. Vendar boste s podatkom, da je Ljubljančan, ki pa zdaj živi v Mariboru, težko uganili njegovo ime. Tudi podatek, da je v mladosti treniral košarko, zdaj pa teče in hodi v hribe, vas bo kvečjemu zavedel, saj ni športnik. Če vam pa povemo, da skriti gost bdi nad pokojninsko blagajno, verjetno ne bo težav. Gostimo Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: BoBo
"Ob pogledu na predsednika Clintona, ki ni pravilno držal kozarca v rokah, mi ni bilo vseeno," je pred leti po visokem obisku na Brdu pri Kranju povedal predsednik Društva Sommelier Slovenija Ivan Peršolja. Po izobrazbi kemik in ekonomist si je v svoji dolgoletni karieri močno prizadeval za razvoj turizma in tudi zato prejel nagrado za življenjsko delo v gostinstvu, ki jo podeljuje Turistična organizacija Slovenije. V domačih Brdih je bil več kot 16 let zaposlen v Vinski kleti Goriška Brda, kot direktor gostinstva v podjetju Hit in kot predsednik Društva Sommelier Slovenije pa je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja. Na pogovor ga je povabil Iztok Novak.
Diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dramski igralec Uroš Potočnik poleg igranja v filmih pripravlja svoje gledališke stvaritve kot igralec, režiser ter pisec besedil in glasbe. Je tudi filmski zanesenjak. V Nočnem obisku bo razkril, kam vse posega njegov radovedni ustvarjalni duh.
Predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban bo predstavila poslanstvo tega društva in programe, s katerimi skušajo pomagati tako odraslim kot otrokom in mladostnikom pri žalovanju ob smrti bližnje osebe. Spregovorila bo tudi o tem, kako uspešni smo pri detabuizaciji smrti na Slovenskem in kdaj bo končno zaživela Hiša hospica. Pred mikrofon jo je povabil Teodor Bostič.
Od kamnite kraške hiše do hiše na havajski pečini nad morjem, zasnove sodobne vasi, stanovanjskih blokov, vrtcev in stanovanj za starejše ali za študente, mestne ulice, spomenika, kulturnega središča in kurirane knjižnice. To je le nekaj del, ki nosijo podpis arhitekturnega studia Dekleva - Gregorič arhitekti, plemenitih izrisov misli v prostoru sedanjosti. Kot gostujoči profesor predava na številnih univerzah po svetu in v okviru Londonske univerze Architectural Association vodi raziskovalni program nanoturizem. Arhitekta Aljošo Dekleva je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Tudi letos lahko podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, tako imenovanih oskarjev, spremljate na Prvem. Podelitev bosta v družbi filmske kritičarke Ane Jurc z MMC RTVSLO spremljala Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska. Včasih pa mikrofone odpremo vam - poslušalkam in poslušalcem. Spet je tu sobota, ko se polni vtisov zaradi vsega novega, kar se dogaja, lahko zberemo in malo poklepetamo. Povejte svoje mnenje, šalo, opišite svoje življenje. Vaš klic bo sprejela Mojca Blažej Cirej.
Na začetku slovenskega kulturnega praznovanja se spodobi predstaviti ustvarjalca, ki s svojim delovanjem izpričuje in dokazuje vso geografsko zajetnost in pestrost našega kulturnega prostora. Peter Gergolet je glasbenik in novinar, še najraje pa rocker iz Doberdoba, ki se je pred leti preselil na Tržaško, v Repen. Zaposlen je na deželnem sedežu RAI v Trstu, njegova strast pa je glasba. Kot avtor, kitarist, pobudnik in idejni vodja je deloval v skupinah Fiberglas, Blek panters, Vulture & the Guru …skratka v zasedbah, ki so raznovrstne. Velja za nekakšnega "hit mejkerja" Goriške in Tržaškega Krasa. Pesmi piše in sklada tako v doberdobskem narečju kot v slovenščini. Nenazadnje je Peter Gergolet zaslužen tudi zato, da se je v fokusu glasbenega spektakla znašel krompir, natančneje - ena njegovih hektarsko najbolj donosnih sort - kenebek. V nočnem programu ga bo gostil Armando Šturman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni klepet prihaja Petra Škarja, pisateljica, soavtorica in zapisovalka zgodb drugih, ki je že od malih nog zaljubljena v knjige in slovenski jezik, poznamo pa jo tudi kot podjetnico in popotnico, ki v zadnjem času obožuje sončne vzhode v gorah in ji nikoli ne zmanjka energije in nasmeha na obrazu. Prisluhnite malo po polnoči, ko bo z njo klepetal Robert Zajšek.
Srečate jo lahko povsod, kjer mladi z akcijami in pogovori opozarjajo na pravico do dostojne strehe nad glavo za vse. Magistrska študentka sociologije se raziskovalno ukvarja s področji stanovanjske preskrbe, zadružnih modelov bivanja in neoliberalizacije mesta. Ne le kot teoretičarka: je namreč članica zadruge Zadrugator, ki načrtuje popolnoma realne in uresničljive zamisli o lažjem in dostopnejšem sobivanju v obdobju pretiranih cen stanovanj in oderuških najemnin. Vidite pa jo lahko tudi na predstavah sodobnega plesa. Zadnje čase manj pogosto, kot bi si želela, vendar ples ostaja njena velika ljubezen. Mašo Hawlina je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V prvih minutah ponedeljka pride na nočni obisk vsestranska mlada umetnica, igralka in pevka Alya Elouissi, ki že nekaj let znanje in izkušnje nabira v tujini, od Londona do Moskve. Igrati je začela že kot osnovnošolka, leta 2007 pa prejela nagrado za najobetavnejšo mlado igralko na Festivalu gledaliških sanj. Pri devetnajstih je odšla v London; tam je dobila priložnost tudi za nastop v velikih filmskih produkcijah, kot sta seriji Black Mirror in Silent Witness ter film Dojenček Bridget Jones. Trenutno na Ruski akademiji dramskih umetnosti v Moskvi študira dramsko igro, lani pa je izdala tudi svoj prvi album z naslovom »My love«, moja ljubezen. O vseh svojih ljubeznih bo Alya Elouissi pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač v ponedeljek malo po polnoči.
Mladi glasbenik Tilen Lotrič pravi, da je zaljubljen v umetnost. Že kot otrok je prepeval v zborih, obiskoval glasbene šole, se učil petja in igranja na harmoniko. Njegova ljubezen do petja, nastopanja in tudi gledališča je z leti rastla; na oder je postavil modernistično dramo z naslovom Jaz, Batman, se s koncerti odpravil na samostojno glasbeno pot in združil moči s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki. Pred kratkim je skupaj z Nušo Derenda izdal novo skladbo z naslovom Pokliči kdaj in se hkrati s Poskočnimi muzikanti odpravil v čisto druge glasbene vode. O glasbi, življenju, uspehih in tudi padcih več Tilen Lotrič v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov