Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Erik Božič

09.03.2018

Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.

Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov

Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.

Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.

“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”

Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.

“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”

Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.

”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”

Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.

“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”

Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:

”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Erik Božič

09.03.2018

Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.

Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov

Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.

Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.

“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”

Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.

“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”

Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.

”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”

Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.

“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”

Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:

”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”


13.09.2015

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

V noči s sobote na nedeljo vabljeni spet k telefonu. Pridružite se nočnemu klepetu o vsem, kar se vam zanimivega dogaja, kar vas jezi in veseli. Voditeljica Mojca Blažej Cirej bo vesela vaše družbe.


11.09.2015

Gorski maratonec Andrej Martinčič

Na Nočni obisk prihaja gorski maratonec Andrej Martinčič, ki je pred nekaj dnevi končal svoj vrhunski tekaški podvig in s Slovensko planinsko potjo opravil v vsega 9 dneh in 18 urah. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kdaj so se pojavile prve ideje za tovrstni podvig, kako so potekale priprave in kaj pomeni, v tako kratkem času premagati 630 kilometrov dolgo pot. Brez ljubezni do Slovenske planinske poti, ki je v njem tlela že od otroštva, seveda ne bi šlo. Z Andrejem Martinčičem bomo spregovorili tudi o tem, kako je na poti premagoval stalno utrujenost, zaupal nam bo najzanimivejše anekdote in opažanja s poti, povedal nam bo tudi to, kako so nanj delovale spodbude ljudi, ki jih je srečeval ob poti in tistih, ki so ga spremljali prek socialnih omrežij.


10.09.2015

Duet Duo ponte

Na tokratni sproščen nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja duet »Duo Ponte«, ki uspešno zaokrožuje prvo leto delovanja. Izdal je prvo zgoščenko in že pripravlja drugo. Idejni in umetniški vodja dueta je Damjan Stanišič; kot kitarist je nastopal na številnih festivalih in je dejaven kot gostujoči predavatelj na področju glasbenega izobraževanja. Drugi del zasedbe je pevka Alja Petric – vse bolj priznana glasbenica, ki sodeluje tudi z različnimi glasbeniki in skupinami na področju jazz in etno glasbe.


09.09.2015

dr. Tine Grebenc

Na Nočni obisk prihaja biolog dr. Tine Grebenc. Sam pravi, da velik del svojega življenja preživi v gozdu. A ne le podnevi. Če je čez dan gozd zanj delovno okolje, pa je ponoči mesto sprostitve in navdiha. Sprehod po gozdu ponoči je po njegovih besedah kot trening čutil – zaznavanje zvokov in vonjav. Dr. Grebenc ni le pozoren opazovalec narave, ampak tudi kritičen mislec, ki aktivno spremlja dogodke in spremembe v družbi.


07.09.2015

Umetnik Janez Janša

Pravi, da najraje zastavlja vprašanja in opazuje kolateralne učinke svojih del. Kako smo in kako nismo skupaj. Kako krhke, razdrobljene, začasne in mobilne so naše vezi v sodobni družbi. Za skupino ali skupnost rečemo, da je harmonična, ko njeni člani dihajo kot eden. Kako bi delovala skupnost, ki bi dobesedno dihala kot eno? Ko se znajdemo v družbi človeka, katerega dihanje je dovolj glasno ali opazno, hitro ugotovimo, da je meja naše zasebnosti prekoračena in da se ne moremo upreti vplivu drugega na nas. Dihati kot eden ali dihati po svoje? Je zrak edino, kar nam je še skupno, se sprašuje v svoji najnovejši predstavi Zraka!? Z Janezom Janšo se bo v ponedeljek po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


06.09.2015

Društvo koscev in kosic Slovenije

V nedeljskem Nočnem obisku bomo podrobneje spoznali ročno košnjo, enega od tradicionalnih običajev na podeželju, ki se prenaša iz roda v rod in na svojstven način krepi povezanost in pripadnost ljudi. Juretu Čepinu se bosta po polnoči v studiu pridružila gospod Lojze Križnar in gospa Marija Veršič, člana društva koscev in kosic Slovenije, ki sta se pred nekaj dnevi vrnila z evropskega prvenstva v ročni košnji v Španiji. Po polnoči nam bosta zaupala, kako uspešna je bila slovenska ekipa, kakšna pravila veljajo na tekmovanjih in kako razširjena je tradicija ročne košnje pri nas.


05.09.2015

Damjana Kulot

V nočnem programu bomo gostili Novogoričanko Damjano Kulot. V letošnjem letu je znamenito romarsko pot Camino prehodila že tretjič. Camino Frances oziroma Camino de Santiago je 800 kilometrov dolga pot, ki se začenja v Franciji, nadaljuje čez Pirineje in konča na severo-zahodu Španije v kraju Dantiago de Compostela. Damjana jo je vsakič prehodila sama. V povprečju jo popotnik prehodi v 30 dneh. Damjana je dnevno prepešačila približno osem ur. Na koncu poti ni čutila zmagoslavja temveč le hvaležnost za danost in srečo, da ji je uspelo to razdaljo premagati kar trikrat. Z gostjo nočnega programa se bo pogovarjala Nataša Uršič.


04.09.2015

Tomaž Pandur

Pred petindvajsetimi leti ga je postavil na oder Mariborske drame. Lani na sceno gledališča Centro Dramático Nacional v Madridu. Prvih trideset predstav je bilo v trenutku razprodanih. V prvem jesenskem mesecu pa bo v igralski zasedbi ljubljanske Drame stopil na prizorišče Ljubljanskih križank. Faust. Njegovo iskanje smisla življenja, Marjetičina bolečina in Mefistova zloba. Večni motivi in zgodbe, h katerim se je treba vedno znova vračati, da bi razumeli sebe in svet. Pred ljubljansko premiero Fausta se bo z režiserjem Tomažem Pandurjem pogovarjala Nada Vodušek. V petek, malo čez polnoč.


03.09.2015

Heliodor Cvetko

Začelo se je novo šolsko leto in z njim povezana pričakovanja otrok, staršev in učiteljev. Kako pomembni so za učenca zdravo družinsko okolje, igra in sprostitev, kdaj se zaradi preobremenjenosti in slabše motivacije otrok starši obrnejo na strokovnjake, v pogovoru s Heliodorjem Cvetkom, univerzitetnim diplomiranim psihologom in integrativnim psihoterapevtom iz mariborskega Svetovalnega centra za mladostnike in otroke – od polnoči dalje. V nadaljevanju bomo gostili glasbeno legendo, Vana Morrisona, ki je v ponedeljek praznoval 70. rojstni dan. Vplival je na mnoge glasbenike, posnel 35 albumov in osvojil veliko glasbenih nagrad.


02.09.2015

Radijsko vodeno modelarstvo

Sredin nočni obisk bo v znamenju modelov letal, s katerimi tekmujejo člani modelarskih društev. Voditelju Juretu Čepinu se bosta namreč pridružila David Marc, predsednik modelarskega društva Ventus iz Ajdovščine in Pavle Prhavc, predsednik podkomisije za radijsko vodene modele. Kako zahtevna je izdelava določenih modelov letal, v katerih kategorijah modelarji tekmujejo in kako se je kultura modelarstva razvijala v preteklih desetletjih, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.


31.08.2015

Dejan Roljič

Pri svojih 27-ih letih ima Dejan Roljič za seboj že mnogo podjetniških izkušenj. Ustanovil je poletno šolo na Kitajskem, bil član mednarodnega start up podjetja s tiskalnimi kioski, konec marca pa je postal soustanovitelj in direktor prvega pospeševalnika start up podjetij v regiji jugovzhodne Evrope "ABC - Accelerator". V njem ponujajo mentorstvo izbranim zagonskim podjetjem ter jim zaradi dobrih mednarodnih povezav omogočajo tudi vstop na tuje trge. Več o tem, kako deluje prvi tovrstni pospeševalnik, zakaj je prepričan, da imamo v Sloveniji vso potrebno znanje za uspeh in kaj še čaka bodoče podjetnike, boste slišali nekaj po polnoči, ko se bo z Dejanom Roljičem pogovarjala Ana Skrt.


30.08.2015

Roman Bernard

Marsikdo ob pogledu na helikopter v zraku pomisli le na prevozno sredstvo, vendar je ta še veliko več kot to. Je orodje, ki omogoča natančna snemanja zemeljskega površja, preglede najrazličnejših infrastruktur in zagotavlja oskrbo na območjih, kamor bi velike količine dobrin ali predmetov težko prenesli. O tem, za kakšne namene se helikopterji lahko uporabljajo v civilni sferi, bomo govorili z Romanom Bernardom, direktorjem in pilotom v podjetju, ki se v Sloveniji ukvarja s to dejavnostjo. Spregovorili bomo tudi o njihovi širitvi na tuje trge in o tem, kako v podjetju veliko priložnosti dajejo mladim izobraženim kadrom.


29.08.2015

Ana Jurkovič

V nočni program prihaja sveža magistrica slovenistike Ana Jurkovič. Študij je zaključila z nalogo Slovenščina za vsak žep. Ana je razvila prvo računalniško aplikacijo za začetno učenje slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Sicer pa je v slovenističnih vodah kar aktivna in se tu tudi dobro počuti. Več izveste, ko se nam pridruži na nočnem obisku. Gostila jo bo Jana Samsa.


28.08.2015

Naturopatinja Katja Tomažič

Na nočni obisk prihaja Katja Tomažič, ki je po izobrazbi in duši naturopatinja. Ukvarja se z energetskim prehranjevanjem po tradicionalni kitajski medicini. Hrana je izvor energije, dobrega počutja in zdravja. Kako prepoznamo tip energije, ki mu pripadamo, kako neprimerna hrana poškoduje pravilno delovanje določenega organa ali sistema v organizmu, kakšne so različne energije v telesu in zakaj se ljudje razvitega sveta bojujejo s preobilno težo že od otroštva, o tem se bo Petra Medved pogovarjala s Katjo Tomažič.


27.08.2015

Botanični vrt Romana Hergana

Roman Hergan je na degradiranih tleh v okolici Rač, zgradil prvi slovenski zasebni botanični vrt, ki skuša že v zasnovi posnemati naravo. Rastline je Roman nabiral v močvirjih slovenskih rek in potokov. V njegovem ribniku raste kar nekaj močvirskih vrst rastlin, ki so v Sloveniji izredno redke ali jih v naravnem okolju sploh ni več. Poleg številnih vodnih in obvodnih rastlin botanični vrt ponuja še zbirke strupenih in zdravilnih rastlin ter mineralov in kamnin. Botanični vrt gosti številne naravoslovne in šolske ekskurzije in terenske laboratorijske vaje. Romana Hergana gosti Teodor Bostič.


26.08.2015

Ljubljanski anarhisti

Avtonomija, samoorganizacija, vzajemna pomoč in neposredna demokracija so načela anarhističnih gibanj, ki se zavzemajo za družbo brez kapitalizma, seksizma, rasizma, homofobije, nacionalizma ter vsakršne oblike dominacije. Ali je takšno družbo sploh mogoče vzpostaviti, zakaj anarhiste mnogi povezujejo s pojmi kot so kaos, nasilje, neorganiziranost ali upor ter kakšna je slovenska anarhistična realnost, so vprašanja, ki jim bomo poizkušali z ljubljanskimi anarhisti poiskati odgovor v prvih urah zadnje avgustovske srede.


24.08.2015

Teja Reba

Na nočni obisk prihaja koreografinja, plesalka in performerka Teja Reba. Umetnica, ki skozi svoje predstave raziskuje razmerja med fizičnimi, čustvenimi in političnimi dejanji. Tako občimi kot tistimi, ki izhajajo iz njene osebne izkušnje. Brezkompromisno in provokativno. V ponedeljek malo po polnoči se bo s Tejo R pogovarjala Nada Vodušek.


23.08.2015

Pogovori s poslušalci

Prijazna avgustovska noč kar kliče k druženju. Voditeljica Mojca vas vabi k telefonu. Zanima jo, kaj se novega dogaja v vašem kraju, z vami, z vašimi hišnimi ljubljenčki in pri vas doma. Pa še kakšno šalo lahko pripravite. Pridružite se ji po polnoči.


22.08.2015

Vesna Pridigar

Astrologinjo Vesno Pridigar večina pozna pod imenom Vesna Helena. Marsikdo z velikim zanimanjem sledi njenim predavanjem v medijih, ki med drugim vsebujejo teme o numerologiji, meditaciji, dojemanju podzavesti, peat procesiranju, hermetizmu, terapijah, zeliščarstvu, pa tudi o zdravi prehrani. S tovrstnimi temami bo zaznamovan tudi tokratni nočni obisk. Sama pa se je nedavno lotila zanimivega projekta: kot fotografinja si pomaga z astrologijo, ki je ključ k odkrivanju pravega časa, okolja in barv za fotografiranje posameznika. A fotografija ne bo v ospredju. Med obiskom, na katerega jo je v koprski studio povabila Anita Urbančič, bo spregovorila predvsem o svojem primarnem znanju in izkušnjah.


21.08.2015

Gregor Geršak: Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika?

Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.


Stran 131 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov