Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
Na nočni obisk prihaja zdravilka, psihologinja in ekonomistka, Ina Sahrokova. Je nosilka bogate tradicije sedmih rodov generacij zdravilcev iz severnega Kavkaza, kjer je kot deklica odraščala in se poleg tradicionalne kavkaške medicine izšolala na različnih področjih. O njeni življenjski poti se bo z gostjo nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Na nočni obisk prihaja igralec Matija Vastl. Maurevel v Kraljici Margot, Martin von Essenbeck v Somraku bogov, Raskolnikov v Zločinu in kazni, Danton v Dantonovi smrti so le nekatere od njegovih markantnih igralskih stvaritev zadnjih let. Trenutno navdušuje kot Jarc v znameniti Mametovi drami Glengarry Glen Ross v režiji Vita Tauferja. Televizijske zaslone je osvojil z glavno vlogo oziroma vlogami v nanizanki režiserja Petra Bratuše Življenje Tomaža Kajzerja. Od leta 2009 je član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. O gledališču, življenju, trobenti in oblakih se bo z Matijo Vastlom pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek
Hiter ritem življenja, informacijska doba, globalizacija in duhovno siromaštvo so posledica potrošniške družbe, ki jo ustvarja kapitalizem. Vedno več je takšnih, ki so se temu uprli. Pred kratkim se jim je pridružila tudi Novogoričanka Katja Kogej. Zanesljivo zaposlitev v dinamični korporativni družbi z dobro plačo je pustila in se posvetila ljudem in stvarem, ki so ji blizu. Prelomna je bila njena ljubezen do narave, ki jo goji že od otroštva. Etnologinja, someljejka, predsednica novogoriškega društva vrtnic in študentka tretjega letnika Šole za evolutivno naturopatijo danes počenja to, kar si je vedno želela. Kako ji to uspeva, jo bo Nataša Uršič vprašala v nočnem programu, ki bo potekal v novogoriškem studiu Radia Koper. Avtor prispevka: Nataša Uršič
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Če imate doma kakšno stvar, ki jo uporabite samo enkrat ali dvakrat na leto, potem pa se na njej nabira prah, prisluhnite nocojšnjemu Nočnemu obisku. Spoznali bomo knjižnico posebne vrste – v njej si lahko izposodite poročno obleko, boksarske rokavice, kuhinjske aparate ali prenosnik – vse, le knjig ne. Knjižnica rečí namreč deluje kot navadna knjižnica, le da si lahko v njej izposodite uporabne predmete. Koncept že uspešno deluje v Berlinu, pred kratkim pa smo svojo prvo uporabno knjižnico dobili še Slovenci. Z ekipo, ki stoji za idejo in realizacijo projekta, se bo po polnoči pogovarjala Darja Pograjc.
V nočnem programu, ki bo potekal iz Maribora, bomo gostili Dareta Kauriča iz Idrije. Glasbenik, producent in avtor številnih uspešnic različnih glasbenih zvrsti, od punka, popa, rocka, reaggja in turbo glasbe, je najbolj znan kot član skupine Kingston, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi. Dare v prostem času hodi, kolesari, prebere kakšno knjigo, se prepusti masaži in počne še marsikaj. Prisluhnite v prvih dveh urah.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja subtilna umetnica in precizna režiserka Barbara Novakovič Kolenc. Njen Museum praznuje 20 letnico delovanja. Intenzivno in delovno. Z razstavo, ki razgrinja plasti preteklih del in novo predstavo, ki navdušuje. Katere plasti bo razkrila v nocnem pogovoru? Prisluhnite po polnoči.
Na zadnjo januarsko nedeljo bo Enisa Brizani na nočnem obisku gostila samostojno novinarko in urednico oddaje NaGlas!, Sašo Banjanac Lubej. Spregovorili bosta o nastanku nove oddaje, ki spremlja življenje pripadnikov etničnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji in o prednostih in pasteh dela samostojne novinarke. Avtor prispevka: Enisa Brizani
Gost nočnega programa bo Kanadčan slovenskih korenin. Odraščal je v Torontu, v Slovenijo ga je konec prejšnjega desetletja pripeljala želja, da se nauči jezika svojih prednikov. V Ljubljani je spoznal svojo bodočo ženo, se kot diplomirani inženir strojništva zaposlil v ajdovskem Pipistrelu in postal Novogoričan, ki ga komaj opazen naglas izdaja, da prihaja z one strani Atlantika. Voditelja Sandija Škvarča bo zanimalo, kakšen izziv mu je predstavljalo učenje slovenskega jezika, s kakšnimi zapleti se je srečeval na tej poti in kako vidi razlike med življenjem v rojstni Kanadi in v drugi domovini Sloveniji. Avtor prispevka: Sandi Škvarč
Na nočni obisk prihaja glasbenik Zoran Škrinjar. Je pianist, ki ustvarja in poustvarja klasično in jazzovsko glasbo, preizkuša pa se tudi v drugih smereh. Do zdaj je posnel že tri zgoščenke, na katerih se predstavlja kot skladatelj, solist in aranžer. Ves čas študija ga je spremljala težka očesna bolezen, zaradi katere je oslepel. Dejaven je na področju širjenja kulture slepih in slabovidnih Slovenije, decembra leta 2005 je prejel posebno priznanje Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije za kulturne dosežke na področju glasbe. Kot muzikolog in novinar piše članke za zvočna časopisa za slepe Naš glas in Obzorje. Avtor prispevka: Petra Medved
Na nočni obisk prihajata trenerja fitnesa Marko Geršak in Mateja Žagar. Nočne ure bomo namreč posvetili gibanju in zdravemu načinu življenja, ki jima več in več ljudi priznava vpliv na dobro počutje in zdravje. Predstavili bomo tudi posebno dobrodelno akcijo - Ustvarimo trenutek gibanja. Nočni program bo vodila Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V drugi polovici tega prijaznega januarja smo že in voditeljica Mojca Blažej Cirej vas spet pričakuje ob telefonu. Najboljši recept za dober spanec po drugi uri je zabaven in sproščujoč klepet. Vabljeni takoj po poročilih opolnoči.
Na nočni obisk prihaja Mitja Velikonja, trener najmlajših smučarjev skakalcev v Skakalnem klubu Predmeja, Otlica, Kovk. Mitja se s smučarskimi skoki rekreativno ukvarja že od malih nog. Opravil je usposabljanje za trenerja in zdaj že dobro leto uči mlade upe na Gori nad Ajdovščino. Več o njegovih začetkih v smučarsko skakalnem športu, delu z mladimi in načrti kluba bo razkril v pogovoru s Karin Zorn.
Z glasom se dotika nežno. Subtilno boža najbolj skrite globine. Izvablja solze in smeh. V njenem ustvarjanju se pogovarjata slikarstvo in muzika. Raziskuje, kako s čopičem ujeti podobo glasbe, vonja, okusa in kako z glasom naslikati neizogibno prepletanje toplih in hladnih barv, molovskih in durovskih akordov naših življenj in razpoloženj. Severa Gjurin.
Na nočni obisk prihaja harfist Dalibor Bernatovič. Nekdaj solo harfist v opernem in simfoničnem orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor poučuje na različnih glasbenih šolah in sooblikuje nove učne programe za glasbeno šolo in umetniško gimnazijo. Prav tako se uspešno ukvarja tudi s skladanjem glasbe za otroke, kakor tudi za že priznane, profesionalne harfistke. Njegove skladbe so bile izvedene na mnogih koncertih po Sloveniji kakor tudi v Madridu, na Dunaju, v Torinu, Cardiffu, Zagrebu in Beogradu. Dalibor Bernatovič je tudi ustanovitelj in predsednik Društva harfistov Slovenije. Voditeljica nočnega programa bo Simona Kopinšek.
Hang ali ali boben hang, kot se mu tudi pravi, je idiofonski inštrument, ki je bil pred leti razvit v Švici. Sestavljen je iz dveh skupaj zlepljenih oklepov, tako, da tvori obliko školjke. Njegov zvok mnogokrat opisujejo kot angelski, saj lahko ta inštrument zveni kot harfa, zvonovi ali pa kot havajski jekleni bobni. Na nočni obisk tokrat prihaja Dejan Štemberger, glasbenik, ki nam bo ta inštrument predstavil in nanj med pogovorom, ki nas bo zanesel tudi v vode prostovoljstva, zaigral nekaj svojih skladb. Ne zamudite po polnoči na Prvem! Avtor prispevka: Aleš Ogrin
Neveljaven email naslov