Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
88letni Drago Šauperl, Mariborčan, ki že več kot šest desetletij živi v Nemčiji, čas od pomladi do jeseni pa preživi med prijatelji in znanci v rojstnem mestu. Pri petnajstih je že statiral v mariborski operi, nato pa ga je ljubezen odpeljala v nemški Köln, kjer je nadaljeval glasbeno kariero.
Tik pred izbruhom epidemije je šel v tisk njegov zadnji roman Luknje. Distopično in, kot se je izkazalo, celo preroško delo, ki je nehote ujelo nekatere poteze trenutka, v katerem živimo. Vendar odgovora, kaj je spodbudilo ljudi h kopanju lukenj, v romanu ne dobimo. Tudi sicer Blatnikov slog pisanja pušča prazna mesta, prostor za interpretacijo tistega, ki bere. Verjame v moč literature in nujnost branja. Zato ne preseneča zadnji stavek njegovega eseja Senca v branju, kjer pravi, da se branju ne smemo odreči, razen če se hočemo odreči tudi vsemu drugemu. Pisatelja Andreja Blatnika je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Eneja Baloh je v krogih ljubiteljskega petja, pevskih zborov, pa tudi šolstva, dobro poznana. Je profesorica geografije, zaposlena kot pomočnica ravnateljice na OŠ Lucija in že od 15tega leta ves svoj prosti čas posveča pevskim zborom. To ji je bilo položeno že v zibelko. S tem se je ukvarjal že nono Jože Lampe, mama Tatjana, po poklicu medicinska sestra, danes poje pod njeno taktirko. Oče Anton je bil dolga leta ravnatelj Osnovne šole Koper, danes je direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, v prostem času pa zborovodja različnih zasedb. V Eneji so se združili idrijska in celjska kri, flavta in trobenta, sama pa je izbrala klavir in rog. In tolkala, če upoštevamo, da je njen življenjski sopotnik uveljavljeni tolkalec in pedagog Goran Moskovski. V nočnem pogovoru nam bo povedala, kako teče pot ene najmlajših zborovodkinj pri nas. Začela je namreč pri 22tih letih. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Folklora, gasilstvo, masaža, dotik in toplina – vse to in še marsikaj drugega, odlikujejo našo nočno gostjo Renato Habinger, ki jo bo po polnoči pred mikrofon povabil Robert Zajšek.
Fotografija, etnologija in novinarstvo so ključne besede v življenju Primoža Hienga. Uživa, ko raziskuje nenavadne in manj znane kraje Slovenije in ustvarja etnološko-zgodovinske reportaže. Pravi, da ni treba daleč, le zaviti moramo na stransko cesto in že se začne zanimivo raziskovanje. Ker letos marsikdo dopustuje v domačih logih, kot navdih in nasvet pridejo prav Primoževi nenavadni vodniki, v dveh knjigah nas popelje do zdravilnih energij Slovenije, nadaljevanje bo kmalu dobil njegov izbor slovenskih turističnih točk, dostopnih invalidom. Od solin do prekmurskih ravnic nas bo popeljal Primož Hieng, ki kljub temu, da ima raje dan kot noč, prihaja v nočni program z nedelje na ponedeljek. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju.
Na nočni klepet smo povabili gorsko tekačico Ano Čufer iz Dobravelj pri Ajdovščini. Pred dvema tednoma je namreč postavila rekord v teku na Triglav. Običajno za vzpon porabimo približno šest ur, Ani je ta uspel v eni uri in 54 minutah, sestop pa v 58 minutah. Za celotno pot iz Krme do vrha Triglava in nazaj pa je potrebovala dve uri in 52 minut. S tem je za 21 minut izboljšala svoj prejšnji rekord iz leta 2017. V pogovoru bo Ana povedala več o tekaškem rekordu, ljubezni do teka, pa tudi o trenutni situaciji, ki močno vpliva tudi na športno dogajanje. Z njo se bo pogovarjala Meta Škvarč.
Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ena največjih in najmnožičnejših prireditev ljudskega izročila na Slovenskem, letos zaznamuje šestdeseti jubilej. O splavarskem izročilu in ohranjanju tovrstne dediščine pa tudi o tem, da je Ljubno ob Savinji dejavno v Evropski splavarski zvezi, bosta po polnoči spregovorila predsednik tamkajšnjega Flosarskega društva David Pečnik in poznavalec splavarskega izročila na Slovenskem Martin Juvan. Pripravlja Teodor Bostič.
Njene zgodbe so stkane iz fotografij in besed. Pripovedujejo o stvareh, ki so nam skrite ali pa si pred njimi zatiskamo oči. Njene odmevne reportaže, objavljene v številnih domačih in tujih medijih, nam jih razkrivajo. Stvarno, dokumentaristično, prodorno, a tudi pretanjeno in spoštljivo. Meta Krese potuje in raziskuje. S fotoaparatom in beležnico. Na nočni pogovor jo je povabila Nada Vodušek.
Pred četrtkovo premiero cikla kratkih dokumentarnih filmov Mi nismo izgubljena generacija na nočni klepet prihaja dvojec, ki sestavlja ekipo OSM films. Režiserka Tina Lagler in direktor fotografije Blaž Miklič bosta opisala ustvarjanje petih dokumentarnih portretov, v katerih sta predstavila mlade slovenske ustvarjalce, ki se s svojim delom bodisi preživljajo, ali pa jim to delo prinaša dodatni zaslužek. Kratki filmi poleg ustvarjanja peterice izpostavljajo težave, s katerimi se srečujejo mladi, ki so ujeti v prekarne oblike zaposlitve. Iz omenjenega projekta je nastala tudi ideja za pripravo filmov o ustvarjanju med karanteno, ki sta se ga ustvarjalca lotila ob razglasitvi vseh omejitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa.
V noči s sobote na nedeljo ste na vrsti poslušalci nočnega programa, da svoje misli delite z voditeljico Mojco Blažej Cirej. Na telefonski številki 01/475 22 22 bomo tudi tokrat poslušali vaše zgodbe in jih delili z radijskim etrom.
Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.
Na nočni obisk prihaja oseba, ki združuje čarovnijo z glasbo. Glasba ima tudi sicer čarovno moč, vendar v tem primeru malce drugačno. Gost nočne voditeljice Lucije Grm bo Grega Sulejmanovič, morda bolj znan kot čarovnik Grega. Hokus pokus!
V četrtkovem nočnem programu bomo pobliže spoznali mariborsko grafitarsko prizorišče, na katerem se je v zadnjem času zaradi provokativnega grafita dvignilo veliko prahu. Brskali bomo tudi po zgodovini in uživali v večno svežih melodijah mojstrov Mojmirja Sepeta in nedavno umrlega Ennia Morriconeja.
Življenje slika skozi umetnost. Skozi gib, performans in glas. Čeprav ga večina pozna predvsem kot odličnega plesalca, nas zadnje tedne velikokrat razveselijo njegovi komadi in priredbe, ki jih pošilja v naša ušesa iz svojega doma. Ste že slišali vokalno izvedbo Bachove Suite za čelo števila 1 v G duru? Prelepa je. Tako kot vse druge skladbe, ki jih je že in jih bo še zapel in odigral. Načrti z glasbo so resni, kmalu se lahko zgodi album. A tudi ples je živ. V nastajanju je solo performans z delovnim naslovom Nič. In še marsikaj drugega, o čemer bo tekla beseda z Žiganom, ki ga je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Violončelistka Tanja Babnik je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 1991. V tem času je z orkestrom, ki ima domicil v naši radijski hiši, doživela zares veliko zvezdniških trenutkov na abonmajskih koncertih, studijskih snemanjih in na lanski odmevni turneji po Južni Ameriki. O neizmerni ljubezni do glasbe in o sijajnih projektih to poletje bo govorila v Nočnem obisku, v katerega jo je povabila Lidija Hartman. Seveda pa boste lahko slišali tudi njen instrument.
Saj poznate Mojco Mavec – tisto nasmejano in zgovorno voditeljico na Televiziji Slovenija. V noči na nedeljo prihaja k nam na Nočni obisk. Je strastna ljubiteljica potovanj, mojstrica v iskanju zanimivih krajev in ljudi. Nič ji ni odveč. Loti se vodenja različnih dogodkov, v zadnjem času tudi kuhanja pred televizijskimi gledalci. Vemo, da je jutro njen čas. Kako pa se znajde ponoči? K spremljanju Nočnega obiska vas vabita Mojca Mavec in Iztok Konc.
Neveljaven email naslov