Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
Bolj kot odvetnik in oboževalec je glasbeni menedžer analitik in svetovalec. Menedžer je tisti, ki mora poskrbeti za strateško dober poslovni načrt, mora biti torej dober ekonomist, ki zna glasbenemu izvajalcu pomagati pri graditvi njegove kariere in uspehov. Tako je bilo tudi z vodenjem skupine Siddharta v njenih zlatih časih, pritrjuje njen nekdanji menedžer Iztok Kurnik. Eden izmed vrhuncev njegove menedžerske kariere vsekakor predstavlja organizacija koncerta skupine Siddharta na bežigrajskem stadionu leta 2003.
Evropski kulturni center je v spremljevalni program letošnjega likovnega bienala v Benetkah povabil slovenskega umetnika Azada Karima. Slikar in kipar, rojen v Iraku, je po rodu Kurd, že desetletja pa živi v Ajdovščini. Izhodišče nočnega pogovora bo njegova instalacija, razstavljena v Benetkah, imenovana Ladja negotovosti, ki prikazuje reko beguncev. Kako je biti umetnik in kako je biti begunec, bo Karim povedal Ivani Zajc.
»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Letos mineva že sedemnajst let od evforije, ki je takrat, zaradi najstniške skupine Bepop, zajela celo Slovenijo. »Spomini na glasbeno pot ostajajo in se jih rada spominjam,« med drugim pravi članica skupine in gostja Nočnega obiska Tinkara Fortuna. Z glasbo je uspešno krmarila med zasebnim in poslovnim življenjem. Po skoraj dvajsetih letih pa se je odločila, da stopi na samostojno poslovno pot. V sklopu novih ciljev je izdala tudi knjigo za otroke. S Tinkaro Fortuna se bo po spominih na Bepop in načrtih nove poslovne ideje sprehodil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predstavili bomo Muzej premogovništva Slovenije, ki je nedavno zaznamoval dvajset let delovanja. Kakšno je poslanstvo tega muzeja, kako poteka pedagoško delo z obiskovalci in kakšen je vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije, bo po polnoči pripovedoval vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel. Pripravlja Teodor Bostič.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, trener, rekreativni maratonec, prostovoljec in humanitarec. »Botrstvo«, »Pomagam, ker hočem«, »Basket4Charity, »Resistentia« – to je le nekaj imen humanitarnih akcij, pri katerih aktivno sodeluje in na različne načine neumorno pomaga socialno ogroženim. Hiperaktivnega 210 cm visokega Primorca, ki sicer praviloma “zaspi s kokošmi”, je na nočni klepet povabil Iztok Novak Easy.
V začetku petkove noči bomo k sodelovanju povabili vas – poslušalke in poslušalce. Odprli bomo naše telefonske linije, tema pogovora pa bo glasba in najboljši koncerti na katerih ste bili. Namreč, prav na današnji dan se je pred 50-imi leti začel znameniti koncert v Woodstocku, ki ga označujejo za največji rock koncert vseh časov. Nas pa bo na telefonski številki 10 475 22 22 zanimalo, kam vse ste se odpravili vi, katere glasbene skupine imate najraje, katerim ste najraje prisluhnili v mladosti in kaj vse ste počeli na koncertih, ki ste se jih udeležili. Skratka, zagotovo si bomo imeli veliko za povedati.
Na nočni obisk prihajata zakonca Dobnikar – Petra in Uroš. Petra je pianistka in profesorica klavirja, Uroš pa je travmatolog. Sta ustanovitelja neprofitne in dobrodelne organizacija Zavod Šola luči, kjer se s pomočjo delavnic, skupinskih meditacij, predavanj, koncertov, izobraževanja, pisanja in izdajanja knjig in multimedijskih vsebin ljudem posreduje védenje, s katerim si bodo lahko izboljšali kakovost življenja. Z zakoncema Dobnikar bo klepetal Robert Zajšek.
Pred peto edicijo festivala kratkega filma FeKK, ki bo prihodnji teden zvabila na projekcije pod poletnim nebom vse ljubitelje kratkih iz domačih in tujih logov, bomo tudi na radiu deležni ljubezni do filmske forme, ki ima pri nas vse številčnejšo publiko. Tudi po zaslugi festivala. In zanesenjakov, ki ga ustvarjajo. Na obisk prihaja Peter Cerovšek, član ekipe Kraken, direktor festivala in filmski ustvarjalec. Njegov dokumentarec Fundamenti je na mednarodnem festivalu kratkega filma Tabor Film Festival, ki poteka na Hrvaškem, pravkar prejel glavno nagrado žirije za najboljši film. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov