Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti
Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, sploh lotila učenja kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov. Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten.
»Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit.«
Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v ta kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.
»Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico.«
V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.
»Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte.«
Eden od pregovorov pravi: »Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol.«
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti
Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, sploh lotila učenja kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov. Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten.
»Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit.«
Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v ta kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.
»Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico.«
V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.
»Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte.«
Eden od pregovorov pravi: »Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol.«
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.
Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.
Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.
Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.
Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.
Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.
V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.
Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.
V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.
Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.
Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.
Samotni zrakoplovec, ki je v zraku preživel že več kot 4600 ur. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet med tišinami modrine. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in srečno odpilotiral skoznje. Bil je vrhunski alpinist v trojici, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre. Povzpel se je na vrh osemtisočaka Broad Peak. Je tudi jadralni padalec s petnajstletnimi izkušnjami jadranja s padalom – od slovenskih gora vse do Himalaje. Je odličen fotograf, avtor desetih fotografskih monografij. Na svojih dolgih samotnih poletih je prečkal morja, oceane in mnoge dežele sveta. Letos je izšla njegova knjiga Točka brez vrnitve, premiero pa je doživel tudi dokumentarni filmTemni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem.
Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?
Neveljaven email naslov