Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti
Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, sploh lotila učenja kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov. Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten.
»Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit.«
Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v ta kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.
»Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico.«
V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.
»Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte.«
Eden od pregovorov pravi: »Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol.«
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti
Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, sploh lotila učenja kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov. Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten.
»Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit.«
Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.
Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v ta kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.
»Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico.«
V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.
»Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte.«
Eden od pregovorov pravi: »Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol.«
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
Prva ura programa ponuja besede 103-letnega Ivana Bevka iz Idrije. Čeplez je njegov rojstni kraj … Spomini polni žalosti, a tudi sreče in veselja ter besede modrosti prihajajo, predvsem o povezanosti z naravo, ki jo občuduje. V Idriji ga je obiskala Smilja Baranja.
Knjižnice kot hrami znanja, vseživljenjskega učenja ter odprtega prostora za vse državljane imajo v družbi zelo pomembno vlogo. Tega se še posebej zaveda dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že 30 let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti pzačela kot knjižničarka v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Letos poleti je tudi uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo s temo domoznanstva in kulturne dediščine. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo ter s katerimi tehnološkimi novostmi se bodo srečale knjižnice prihodnosti, boste izvedeli v tokratnem pogovoru dr. Teje Zorko z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na nočni obisk smo povabili Urško Šobak, avtorico knjige Ej babi, tega pa mi nisi pokazala. Tako kuharski recepti naših babic ne bodo šli v pozabo, ampak se bodo še naprej prenašali iz roda v rod. Oživljal jih bo voditelj Robert Zajšek.
V Ljubljani se v prijetnem jesenskem obdobju odvija maraton. Krasen čas je za sprehod, za potepanje s psom in za čaj na Rožniku ali kakem drugem hribu. Noči pa so dolge in ko nam bodo drug teden premaknili kazalce na uri, bodo še daljše. No, popoldne, kmalu po peti uri se bo že stemnilo. Voditeljica nočnih klepetov Mojca Blažej Cirej pravi, da v temi pride v službo in v temi odide, vsaj na običajen delovni dan. Vas pa v nočni spet vabi k pogovoru, brez vas je dobesedno bosa.
Tokratnega gosta nočnega obiska nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Svojo življenjsko zgodbo bo predstavil v prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Ne dogaja se pogosto, da bi zakonca delila strast do istih stvari. Vsaj ne tako intenzivno, kot to počneta alpinista, gorska reševalca ter avtorja številnih vodnikov v tako imenovani nekoristni svet Irena Mušič Habjan in Vladimir Habjan. V njuni družbi se bo v nočnem programu na številna brezpotja vseh vrst podal voditelj Jure K. Čokl.
V nočnem programu se bomo spomnili gostovanja ultramaratonske kolesarke Bernarde Jurič. Gradbena inženirka preživlja svoj prosti čas na kolesu in na smučeh, in zagotovo ni Slovenke in Slovenca, ki še ni slišal za vsaj enega od njenih kolesarskih podvigov – v zadnjem času je nanizala tudi nekaj ultramaratonskih: bila je na dirki po Maroku in po Aljaski, kolesarila je od poljskega Krakova do španske Tarife, pa tudi po Kirgiziji. Že trikrat je kolesarila po Avstraliji in svoje občutenje dežele ‘tam spodaj’ opisala v knjigi 12.000 kilometrov greha. Pred mikrofon jo je povabila voditeljica Helena Ajdnik.
Doktorica medicinske antropologije že dve desetletji spremlja in preučuje uporabo komplementarne medicine v Sloveniji. Raziskuje tradicionalne zdravilne prakse pri nas in po svetu, kjer veljajo za dobrodošle dopolnilne metode. Ena izmed njih je tudi aromaterapija, s katero se intenzivno ukvarja. Vonj je povezan z našim limbičnim sistemom, ki vpliva na naše razpoloženje, spomine, hrepenenja, želje. Sprehod po dišečem rožnem vrtu ni samo vizualno doživetje, tudi vonj dišečih vrtnic blagodejno vpliva na nas. Eterična olja, v katerih so zbrane dragocene esence rastlin, nam lahko pomagajo k boljšemu počutju. Psihološki učinek aromaterapije zmanjšuje stres, napetost ali potrtost. Nedavno je potekal kongres o prihodnosti integrativne in komplementarne medicine, na katerem je imel otvoritveni nagovor generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, dr. Sungchol Kim, direktor za tradicionalno, komplementarno in integrativno medicino pri WHO, pa je na njem aktivno sodeloval. Različne prakse z roko v roki so pot k razumevanju celostnega zdravja, o katerem tudi naša gostja predava na mednarodnih konferencah, simpozijih in univerzah. Doktorico medicinske antropologije Katerino Vidner Ferkov je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek bomo gostili Marjana Kogelnika, ki je že vsaj desetletje pomembno vpet v varovanje naše prehranske varnosti. Svarilo je resno, ne smemo dovoliti propada malih kmetij. S projektom oskrbovalnica.si ter desetinka združuje in varuje kmete ter nas, potrošnike. Marjan ima tri sinove. Po tistem, ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugimi, preprosto zato, ker so dobra. Svet mikroorganizmov, ki celijo zemljo in oživljajo nas, revitalizirana voda, lokalno, znanja, navade in običaji ter pristnost Slovencev, to so teme, ki jih močno čuti. Večino svojega življenja je vegetarijanec. Brez, da bi nam zaupal recepte za najboljše ajdove žgance, ki jih pripravlja po koroško, pečene kostanje, shranjene v med in kandiran česen, ki je, kot pove Marjan, fantazija, ravno v tem tednu je iz kleti prinesel kozarec, v katerem je fermentiral dlje kot ko je na svetu njegov najmlajši sin, ki ima 12 let, ga ne bomo pustili spati. Bodite z nami. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture, raziskovalka kulture rojevanja, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu, je pa tudi ljubiteljica narave, mati in pesnica. O svojem raziskovalnem delu, ki med drugim vključuje študije o pomenu zvočnega okolja pri rojevanju ter o svojem umetniškem ustvarjanju bo Zalka Drglin pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V tokratnem nočnem programu, ki bo vse do jutra primorsko obarvan, smo v prvo uro na klepet povabili mamo in sina, dr. Nelido Nemec, umetnostno zgodovinarko in Matjaža Nemca, evropskega poslanca. Različne oblike dvojin srečujemo v naših življenjih, vsak odnos se začne med ti in jaz, a prvi je med mamo in otrokom. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Glasbena skupina Flirrt ustvarja in nastopa že 26 let. Svoje občinstvo navdušuje s po večini ljubezenskimi skladbami, za katere besedila ustvarja pevec skupine Rok Lunaček. Nedavno je v novi izvedbi izšla njihova pesem Ona, ki sicer šteje že 23 let, številni pa se veselijo prihajajočega koncerta v ljubljanski Cvetličarni. Z Rokom Lunačkom, gostom Nočnega obiska malo po polnoči, se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk prihajata šolnika Zvonko Kustec in Franc Čuš. Prvi se bo v soboto poslovil od dvajsetletnega ravnateljevanja Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru, drugi bo stopil na njegovo mesto. Po eni bomo govorili o »Knjigi o uri«, ki predstavlja poldrugo stoletje stavbe sedanje prve gimnazije v Mariboru. Srečali se bomo še z jubilejem Krajinskega parka Goričko, dodali posnetek koncerta zasedbe Toti big band in proti jutru še četrtkovo rezino zgodovine. Voditelj bo Stane Kocutar.
Široka paleta vlog na odrih slovenskih gledališč, pa tudi v filmu in na televiziji ji omogoča to, kar je v igralskem poklicu še posebej pomembno: nenehen izziv, ki ga prinaša sodelovanje v različnih projektih. Izziv, ki žene njeno raziskovalno strast. Semena ljubezni do gledališča so vzklila že v otroštvu med rednimi obiski lutkovnih predstav, nato se je predanost le še krepila in edina logična pot jo je vodila na študij igre. Magistrski študij je opravila na Akademiji dramskih umetnosti v Novem Sadu in na AGRFT v Ljubljani. Kot svobodnjakinja je sodelovala z mnogimi režiserji, že od študentskih let pa pogosto “leti” v navezi z režiserko Nino Rajić Kranjac. Diplomski uprizoritvi Zdaj letim! in 1981 sta leta 2014 celotnemu letniku prinesli akademijsko Prešernovo nagrado za skupinsko igro. Seveda so sledile še druge, vse do najnovejše, Angeli v Ameriki, ki pod režijskim vodstvom Nine Rajić Kranjac nastaja v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Tudi ljubezen do lutk je ostala. Je članica gledališkega kolektiva Počemučka in njihova predstava Under Construction jim je prinesla nagrado za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon in nagrado za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije; Igralka Nataša Keser je gostja voditeljice Nade Vodušek.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: o ljubezenskih, kabarejskih in realističnih. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Dva slovenska kraja, dve univerzi in mlada znanstvenica, ki prihaja na Nočni obisk. Naša gostja Vida Groznik je bila še do prejšnjega tedna razpeta med raziskovanjem in poučevanjem na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi v Ljubljani. »Na poti z Obale proti Ljubljani običajno poslušam kar Radio SI. Pogosto namreč poročajo o stanju na cestah – sem se že velikokrat izognila kakšnemu zastoju ravno zaradi tega,« pravi doktorica znanosti, ki povezuje odlično razumevanje umetne inteligence z znanjem iz medicine. Zdaj dela le še v Ljubljani, pot med Obalo in prestolnico pa ostaja. Še več o Vidi Groznik pa izveste v noči s sobote na nedeljo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.
Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar je mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah, se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.
Na Nočni obisk prihaja vedno zgovorna, nasmejana in polna energije, Salomé. V preteklosti je, odkar se je iz rodne Hrvaške preselila v Slovenijo, zrušila že veliko predsodkov in postavila nemalo temeljev za tiste, ki so se ali se še vedno počutijo izločeni iz družbe. Slovenski publiki je znana kot pevka, igralka, udeleženka televizijskih resničnostih oddaj, tudi slikarka. Po vlogi v zabavnem muzikalu Menopavza, se sedaj na odrske deske vrača sama v avtorskem stand up kabaretu Iznenada Salomé. O vseh novih izzivih in poti do sem se bo z gostjo pogovarjal Sandi Horvat.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Jasmino Krajnc, ki je iz Francije, kjer je dolga leta bivala, v Slovenijo prinesla pomembno zdravstveno metodo za ženske - krepitev mišic medeničnega dna. V nadaljevanju nočnega programa pa bomo prisluhnili tudi odlični glasbi: med drugim domači zasedbi Bordo.
Neveljaven email naslov