Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:...
Katja Kumar iz Zavoda KROG o humanitarnem delu z otroki in ženskami v Egiptu, Jordaniji, Libanonu in Afganistanu
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:
“Mediji ustvarjajo to sliko pri ljudeh, da so to res nevarni kraji. Takrat sem tudi jaz razmišljala malo tako. Že prej sem precej potovala, tudi v takšne kraje, ki niso prva, druga, tretja, niti deseta izbira “običajnih turistov”. Tam nisem nikoli imela pomislekov glede varnosti. V Afganistanu me je prvič zaskrbelo, ni pa me odvrnilo. Z Afganistanci sem se počutila zelo varno. Nisem imela občutka, da bi lahko bilo kadar koli kaj narobe. Dokler človek ve, kje so meje, kam lahko greš in s kom, da se malo izobrazi o njihovi kulturi, navadah, da ve, kako ljudje razmišljajo, ni težav.”
Afganistan je poleg Jemna tista država, na katero je mednarodna skupnost zdaj kar malo pozabila, ocenjuje sogovornica in dodaja, da se večina osredotoča predvsem na sirske begunce. S temi KROG dela v Jordaniji in Libanonu. Osredotočajo se na poklicno usposabljanje žensk, psihosocialno pomoč, ponujanje zdravstvenih nasvetov, izobraževanje nepismenih deklet, otrokom, ki so izpustili več let šolanja, pa omogočajo neko vrsto premostitvenega izobraževanja, da se lahko znova vključijo v redno šolanje.
“Jordanija ve, da potrebuje pomoč, da sami ne bodo zmogli. Jordanske oblasti so razumevajoče, spodbujajo takšne projekte. Število sirskih, iraških in jemenski beguncev je namreč ogromno. Poleg tega tudi Jordancem ne gre več tako dobro, kot jim je šlo.”
V Libanonu je težko sodelovati z oblastmi, saj tako rekoč nimajo vlade in delujočih ministrstev. Tam se zato obračamo na lokalne neformalne oblasti znotraj begunskega taborišča, kot so verski voditelji, vodje različnih političnih frakcij. Egipt pa je druga zgodba. Je težje. Težko. Po revoluciji oz. prihodu novega predsednika Sisija na oblast so se varnostne razmere zaostrile, zaostrili so pogoje za delovanje nevladnih organizacij. Vse gre zelo počasi. Treba je pridobiti veliko različnih dovoljenj, preden lahko začneš delo. Smo se pa tudi mi osredotočili na precej kočljivo temo za Egipt ta hip. To se človeku pri nas ne zdi nič takega, a ko v Egiptu omeniš kar koli, kar se sliši na pravice, je to že malo sumljivo in kočljivo,” delovanje v treh bližnjevzhodnih državah primerja Kumarjeva, ki takole opiše stanje pravic otrok v Egiptu:
“Ogromno otrok je na ulici, živi tam. Ogromno jih dela, gre za zelo majhne otroke, ki opravljajo najtežja dela. Delajo v avtomehaničnih delavnicah, na tržnici, vozijo tuk-tuke. Ves čas so izpostavljeni različnim vrstam nasilja. Starši jim ne omogočijo, da bi šli v šolo, ampak jih pošljejo delat. So pa tudi v Egiptu otroci, ki jim starši omogočijo vse. Razlike med razredi so zelo velike.”
Ozaveščanju o pravicah tistih, za katere se zdi, da jih nimajo, je namenjen projekt, ki ga zdaj izvajajo v Kairu, Aleksandriji in Tanti.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:...
Katja Kumar iz Zavoda KROG o humanitarnem delu z otroki in ženskami v Egiptu, Jordaniji, Libanonu in Afganistanu
Katja Kumar v Zavodu KROG, mednarodni nevladni neprofitni organizaciji, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja, socialne dejavnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva in izobraževanja ter kulture, pripravlja projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Prav Afganistan je bil prva država, v katero je odšla v okviru delovanja v KROG-u. Marsikdo bi tako odločitev komentiral kot pogumno, a pravi, da se ni nikoli po prihodu počutila ogroženo. Nekoliko drugače je bil pred odhodom:
“Mediji ustvarjajo to sliko pri ljudeh, da so to res nevarni kraji. Takrat sem tudi jaz razmišljala malo tako. Že prej sem precej potovala, tudi v takšne kraje, ki niso prva, druga, tretja, niti deseta izbira “običajnih turistov”. Tam nisem nikoli imela pomislekov glede varnosti. V Afganistanu me je prvič zaskrbelo, ni pa me odvrnilo. Z Afganistanci sem se počutila zelo varno. Nisem imela občutka, da bi lahko bilo kadar koli kaj narobe. Dokler človek ve, kje so meje, kam lahko greš in s kom, da se malo izobrazi o njihovi kulturi, navadah, da ve, kako ljudje razmišljajo, ni težav.”
Afganistan je poleg Jemna tista država, na katero je mednarodna skupnost zdaj kar malo pozabila, ocenjuje sogovornica in dodaja, da se večina osredotoča predvsem na sirske begunce. S temi KROG dela v Jordaniji in Libanonu. Osredotočajo se na poklicno usposabljanje žensk, psihosocialno pomoč, ponujanje zdravstvenih nasvetov, izobraževanje nepismenih deklet, otrokom, ki so izpustili več let šolanja, pa omogočajo neko vrsto premostitvenega izobraževanja, da se lahko znova vključijo v redno šolanje.
“Jordanija ve, da potrebuje pomoč, da sami ne bodo zmogli. Jordanske oblasti so razumevajoče, spodbujajo takšne projekte. Število sirskih, iraških in jemenski beguncev je namreč ogromno. Poleg tega tudi Jordancem ne gre več tako dobro, kot jim je šlo.”
V Libanonu je težko sodelovati z oblastmi, saj tako rekoč nimajo vlade in delujočih ministrstev. Tam se zato obračamo na lokalne neformalne oblasti znotraj begunskega taborišča, kot so verski voditelji, vodje različnih političnih frakcij. Egipt pa je druga zgodba. Je težje. Težko. Po revoluciji oz. prihodu novega predsednika Sisija na oblast so se varnostne razmere zaostrile, zaostrili so pogoje za delovanje nevladnih organizacij. Vse gre zelo počasi. Treba je pridobiti veliko različnih dovoljenj, preden lahko začneš delo. Smo se pa tudi mi osredotočili na precej kočljivo temo za Egipt ta hip. To se človeku pri nas ne zdi nič takega, a ko v Egiptu omeniš kar koli, kar se sliši na pravice, je to že malo sumljivo in kočljivo,” delovanje v treh bližnjevzhodnih državah primerja Kumarjeva, ki takole opiše stanje pravic otrok v Egiptu:
“Ogromno otrok je na ulici, živi tam. Ogromno jih dela, gre za zelo majhne otroke, ki opravljajo najtežja dela. Delajo v avtomehaničnih delavnicah, na tržnici, vozijo tuk-tuke. Ves čas so izpostavljeni različnim vrstam nasilja. Starši jim ne omogočijo, da bi šli v šolo, ampak jih pošljejo delat. So pa tudi v Egiptu otroci, ki jim starši omogočijo vse. Razlike med razredi so zelo velike.”
Ozaveščanju o pravicah tistih, za katere se zdi, da jih nimajo, je namenjen projekt, ki ga zdaj izvajajo v Kairu, Aleksandriji in Tanti.
Otoška država Francoska Polinezija je država bujnih vulkanskih otokov in eksotičnih plaž, kjer je naša tokratna nočna gostja Jasna Tuta preživela tri leta. Posamezne otoke je spoznavala z jadrnico, ki je bila zadnje desetletje njen dom. V tokratnem nočnem obisku torej o bananah in ananasih, o polinezijskih plesih, glasbi in ljudeh ter o vsakdanu na majhni jadrnici sredi velikega oceana. Gostil jo bo Andrej Šavko.
Na prste ene roke bi lahko prešteli specialiste za spolno medicino, ki delujejo pri nas, a bi jih zagotovo potrebovali več. "Težav, s katerimi se ljudje soočamo v spolnosti, namreč ni malo, predvsem pa bi se o njih morali pogovarjati", je mnenja hematologinja, specializantka interne medicine, tudi specialistka za spolno medicino in psihoseksualna terapevtka dr. Frosina Krstanoska, ki jo je pred leti pot iz rodne Makedonije zanesla v Slovenijo. Zakaj ljudje potrebujemo spolnost in zakaj je pomembna? S kakšnimi težavami v spolnem življenju se ponavadi srečujejo moški in in s kakšnimi ženske? Kakšna je razlika med seksualnim terapevtom in seksologom in zakaj spolnost ni samo za zdrave in mlade. O vsem tem bo Peter Močnik v noči na petek razmišljal z dr. Krstanosko, ki se med drugim ukvarja tudi s področjem onkoseksologije. Vabljeni v njuno družbo takoj po polnoči.
Marec je mesec ozaveščanja o o endometriozi, zelo pogosti in resni bolezni, ki v povprečju prizadene vsako 10to žensko. Predsednica društva Endozavest, Branka Pestar Hajšek, nam bo o simptomih, zdravljenju in pogosto tudi nerazumevanju te bolezni, več povedala po polnoči, ko bo gostja v studiu. Pripravlja Darinka Čobec.
Mnogo pesmi je zvenelo iz grla nocojšnjega gosta, ki je lani slavil 45 let glasbenega delovanja. V nočnem programu bomo slišali pesmi iz njegovega opernega repertoarja, se spominjali let z ansamblom Štajerskih 7, poudarek pa bodo seveda pred kratkim izdani albumi in načrti za prihodnost neumornega pevca z močnim in odločnim, a žametnim glasom, ki sicer najraje prepeva polke in valčke, blizu pa so mu tudi italijanske kancone. Z voditeljico Lucijo Grm bomo pokukali v zakulisje življenja in glasbe Rudija Šantla.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kirurg Boštjan Mlakar pravi, da ga ni moč popredalčkati. Kar je seveda res; gost nocojšnjega Nočnega obiska je vse prej kot običajen zdravnik. Specializiral se je za področja, ki so na sploh in tudi v medicini še vedno precejšen tabu. Tudi za nočni pogovor si je izbral vse prej kot konvencionalne teme: varanje, poligamija, spolne bolezni, lepotni posegi ? Zakaj bi druge obsojali, jih prepričevali, jim dopovedovali, jih spreminjali, se sprašuje dr. Mlakar. Res, zakaj pa, se sprašuje tudi Iztok Konc, ki bo Boštjana Mlakarja gostil v studiu nočnega programa.
Burkina Faso je država v Zahodni Afriki, tik pod prostorno Saharo, kjer živijo najbolj nasmejani in najbolj prijazni ljudje na svetu. Ko enkrat vdihneš vroč afriški zrak in se srečaš s prvim nasmejanim obrazom domačina veš, da se boš vračal … morda nekoč celo ostal. Iris Skrt je državo prvič obiskala pred petimi leti in se še vedno redno vrača tja. Že ko je prvič stopila z letala, je vedela, da se bo tam počutila kot doma. V tokratnem nočnem programu, torej več o eni najrevnejših držav na svetu, z malo naravnih bogastev, ki pa je znana kot dežela poštenih in ponosnih ljudi. Pripravlja Andrej Šavko.
Urša Menart je režiserka in scenaristka, zdaj tudi predsednica Društva slovenskih režiserjev, sicer pa prva režiserka z nagrado vesna za najboljši film. Med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je preživljala z inštruiranjem deskanja na snegu, zadnjih deset let pa ustvarja predvsem dokumentarne filme. Pred kratkim je končala svoj prvi igrani celovečerni film z naslovom Ne bom več luzerka, poleg dela pa ji ta hip največ časa vzame prizadevanje za izboljšanje razmer, v katerih delajo slovenski filmski ustvarjalci. Na začetku petkove noči se bo z Uršo Menart v filmski svet preselila voditeljica Tadeja Bizilj.
Na obisk prihaja vsestranska in vedno pozitivna pevka Nina Pušlar. Vas zanima, kaj še počne ob glasbi? Poslušajte po polnoči, ko jo bo po treh letih ponovno gostil Robert Zajšek
Zanima ga razmerje med človekom in tehnologijami. Naša omreženost s spletom, fascinacija s podobami, neustavljiva potreba po gledati in biti viden – vedno in povsod. O tem piše v svoji novi knjigi Videni, ki je tik pred izidom. Raziskuje tudi drugo sodobno folkloro, denimo obnašanje v prometu. Zanima ga varovanje narave, altruizem, prostovoljstvo, trajnostna mobilnost. V naslednji raziskovalni ekspediciji se podaja brskat po skrivnem življenju smeti. Dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in projektni sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Antropolog, ki je prepričan, da v prihodnosti ne bomo vse večji digitalni odvisneži, temveč se bomo vrnili k pristnim medčloveškim odnosom in živemu druženju. Dana Podjeda bo gostila Nada Vodušek.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.
Vedno več ljudi tudi v Sloveniji prisega na veganski način prehranjevanja. Kaj sploh je veganstvo in kaj pomeni biti vegan? Gre za modno muho, kjer posameznik ne uživa več živil živalskega izvora, ali gre za nekaj večjega? Gre za filozofijo in način življenja se strinjata naša nocojšnja sogovornika Nataša Smolič iz društva Animal Angels in Matej Glivar, ki vodi projekt Zgodbe Veganov.
Na nočni obisk pride Katja Železnik, ki svoj čas posveča kinologiji in psički Dini. Katja jo je domov prinesla iz zavetišča in z njo začela spoznavati življenje štirinožnih prijateljev, ki morajo skozi prevzgojo. Kot prostovoljka je sprehajala zavetiščne pse in tiste po vaseh, ki so potrebovali družbo, zato si je nadela simpatično ime sprehajalka psov. Katja svoje kinološke izkušnje nadgrajuje z izobraževanjem doma in po svetu, v zadnjem obdobju pa je na novo postavila program vodenih socializacij. O tem in ostalem bo govorila z Barbaro Čepirlo.
Novinarka Jolanda Bertóle je znan obraz športnega uredništva naše televizije. Večkrat se spomni svojih začetkov in tudi tega, da je v svojih rokah držala rekord v dežurstvih. Največjih plavalnih, drsalnih in jadralnih tekmovanj si ne moremo predstavljati brez njenega glasu in komentarja. Kolegi jo opisujejo kot simpatično, delavno in pošteno sodelavko; njena pozitivna energija in navdušenje sta nalezljiva. In tudi zato smo Jolando Bertóle povabili na Nočni obisk. Na druženje in pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Mariborska knjižnica letos zaznamuje 70 let. Kakšni so bili njeni začetki, kako uspešna je Mariborska knjižnica pri svojem delu in kakšno je njeno poslanstvo danes, pa tudi kaj v tej ustanovi pripravljajo ob jubileju boste izvedeli po polnoči. Z nami bo direktorica Mariborske knjižnice in bibliotekarka Dragica Turjak.
Platon je o glasbi napisal, da je moralni zakon. Vesolju daje dušo, umu krila, domišljiji polet in šarm ter veselje do življenja. In tega zakona se trdno drži gostja nočnega programa Maša Tiselj, ki z njo – glasbo namreč – živi, diha, leti, šarmira tako sodelavce kot uživalce njenega podajanja, pa naj gre za glasbeno ali igralsko, predvsem pa je polna veselja do življenja. Ali je za to zaslužna glasba ali Maša sama, bo razkrila v pogovoru z nočno gostiteljico Lucijo.
Kako in zakaj se človek namesto medicini zapiše časnikarstvu? Kdo vse in zakaj smo lahko zmagovalci, čeprav nam usodno zboli otrok? Odgovarja Bogi Pretnar, nočna gostja, ki nas je tokrat popeljala v zgodovino in zakulisje časopisne hiše Delo, v čase od njenih začetkov v dokumentaciji do Stopovih Viktorjev in limon ter Gongov popularnosti Vikend magazina, od uredništva za šolstvo do kulinaričnih tekmovanj in Odprte kuhinje. Bogi Pretnar je bila gostja Eve Longyka Marušič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov