Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

Prvi novembrski dan z Mojco v živo.

Jesenske nočne so takšne barve kot jesensko listje.

Marjan je povedal, da je v penziji že šest let, nekaj časa je bil tudi fotoreporter na naši televiziji. Zadnje čase ga skrbi komolec. Nekam se je butnil, zdaj pa se mu v sklepu nabira voda, boli ga in bo moral na punktiranje.

Marinka, 81 let, je pet let živela v Šiški pod milim nebom ali kakor je pač naneslo, zdaj pa je končno na varnem: od mesta Ljubljana je dobila bivalno enoto, to je menda neke vrste garsonjera. Z nostalgijo se spominja Lee Eve Muller, kako energično se je znala potegniti za živali.

Mateja, tudi 81 let, ima težave s hojo, nagajajo pa ji tudi roke. Noge nima več, dobila je protezo. Začelo pa se je čisto neumno: v vložku v čevlju je imela magnetke, ni pa čutila, da se je en odlepil in nalepil na drugega. Na peti ji je naredil majhen žulj, ki se ni nikoli več zacelil, ampak se je razrasel v rano. Pri tem je pomagala tudi sladkorna – dokler ji na koncu niso morali odrezati noge.

Jože iz Ljubljane je ob dnevu spomina na mrtve povedal prikupno šalo. V veselje vseh starejših dedcev in v opomin ljubosumnim ženam, je rekel. Starejši možakar je bil težek prešuštnik, žena ga je ves čas lovila pri drugih ženskah. Ko ga nekoč spet ni bilo domov, je šla k tisti, ki jo je imela na sumu, da je z njim. Moža pa je tam zadela kap, izdihnil je, ljubica pa je v grozi kar ušla. Žena ga je sklenila kaznovati, odločila se je , da bo prešuštnika pokopala brez obleke. In ga je res. Potem pa jo je začela gristi vest; da sta bila skupaj 40 let, da imata tri otroke … in odločila se je, da ga bo vseeno oblekla, kot se spodobi. Soseda je preprosila, da sta ga šla odkopat. Čakalo pa ju je presenečenje – krsta je bila prazna, v njej pa listek: Pridem zjutraj. Sem pri Jelki v tretji vrsti 17. grob.

Katja iz Ljubljane se je spomnila na ljubljanski maraton, predvsem pa ji je v srce segla psička Gobi. Prebrala je knjigo Kje si Gobi – tudi jaz sem jo in ob tem potočila par solz ganjenosti – in psičko tudi videla na predstavitvi knjige v Ljubljani. Brihtna stvarca, vzdržljiva in zvesta. Na Kitajskem se je prilepila na Diona, kar izbrala si ga je, in z njim v enem dnevu pretekla celo 80 kilometrov. Menda je z njim in ženo Lucjo tudi tekla na našem maratonu, a tam je Katja ni uspela videti.

Na pogled je to majhna, prav nič lepa mešanka s prekratkimi nogicami, čudovita je pa do neba!