Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
Dobre ideje na področju knjižničarska, ki jih Luana Malec tudi izpelje
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
Dobre ideje na področju knjižničarska, ki jih Luana Malec tudi izpelje
Pred dvaindvajsetimi leti se je Luana Malec, bibliotekarka in vodja službe za izvajanje območnih nalog v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, podala v svet knjižničarske stroke. Sprva je povezanost med knjižnico in lokalnim okoljem ter pomen stika z uporabniki spoznala kot vodja potujoče knjižnice. Na bibliobus, ki prinaša knjižna dela v različne odročne kraje istrskega podeželja, v zadnjih letih pa tudi na Tržaško in v hrvaško Istro, jo že od začetka vežejo lepi spomini. Med drugim je v okviru vodenja programa dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vzpostavila sistem ene članarine med knjižnicami v Kopru, Trstu, Umagu in Poreču, sodelovala je pri vzpostavitvi regijskega spletnega biografskega leksikona »Primorci.si«, pri oblikovanju projekta »Rastemo z e-viri« v okviru primorskih knjižnic, ki je prerasel v nacionalni projekt na področju informacijskega opismenjevanja, njen najodmevnejši projekt pa je inovativen in danes zelo uspešen portal »Dobreknjige.si«. Luana Malec, ki je tudi lanska nagrajenka Čopove diplome – najvišjega priznanja za izjemne dosežke na področju knjižničarstva, bo gostja v nočnem programu. Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lotrič.
V prvih minutah nedelje bomo v radijskem etru popotovali z glasbo in ljudskim izročilom. Vse do Burkina Fasa in nazaj. Tja nas bo odpeljal Tomaž Rauch, mulitiinstrumentalist, raziskovalec zvokov, skladatelj, glasbeni kritik, pedagog in še marsikaj. Njegov svet se torej vrti v ritmu glasbe. Pred dnevi je za svoje delo prejel tudi Štrekljevo nagrado za ohranjanje ljudskega izročila. O raziskovanju, glasbenem ustvarjanju in poustvarjanju, prenosu znanja na mlajše generacije in zgodbah iz tujine ga bo malo po polnoči v Nočnem obisku povprašala Mojca Delač.
Rossana Paliaga z Opčin pri Trstu je vsestranska ustvarjalka in promotorka slovenske kulture na Tržaškem. Vpeta je skoraj v vsa slovenska društva, klube in medije, ki na tem občutljivem področju ohranjajo slovenstvo. Aktivna je v društvu Prijateljev opere, odgovorna za stike z javnostmi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, novinarka Primorskega dnevnika in Radia Trst, najraje pa potuje po evropskih mestih in kot muzikologinja raziskuje klasično glasbo. Veliko je razlogov, da noč prebedite z nami, pravi voditeljica Barbara Čepirlo.
Ta teden je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno poškodovanje živali. Kot kaznivo dejanje določa tudi organizacijo bojev živali in vzrejo živali za boje. V Sloveniji se posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa prodajajo po vsem svetu. Tudi kruti pasji boji na žalost niso redek pojav v Sloveniji; bodo strožje kazni vplivale na prirejanje pasjih bojev in na kakšne načine se je še potrebno boriti proti izkoriščanju, mučenju in izživljanju nad živalmi. O vsem tem po polnoči, ko bo gostja Lee Ogrin Lara Koren, direktorica Zavoda PIT, Zavoda za pomoč, pravice in zaščito živali.
Festival Lent, največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, bo Maribor v prvih počitniških dneh spet spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti. Program letošnjega mednarodnega medkulturnega festivala v Mariboru od 24. junija do 2. Julija bo v nočnem programu voditelju Zoranu Turku in poslušalcem v imenu organizatorjev predstavil Boris Črnič.
Navijanje je sestavni del športnih dogodkov in tako je tudi tokrat na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji. Takoj po polnoči bomo zato nekdanjega vodjo navijaške skupine Green dragons Marka Miklaviča vprašali, kaj se na tekmah dogaja v glavah navijačev, kakšna čustva takrat privrejo na dan in zakaj, na srečo sicer zelo majhen del navijačev, svoje navijanje povezuje z nasiljem. Govorili bomo tudi o ustvarjanju navijaških koreografij in pesmi in se vprašali, ali so slogani, kot je: KDOR NE SKAČE NI SLOVENC, nekakšna folklora naroda. Po polnoči na Prvem.
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
Sloveniji se obeta nov muzikal, ki se vsebinsko opira na vsem znano ljubezensko zgodbo med grofom Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki jo mnogi imenujejo kar slovenska Romeo in Julija. Gre za resnično srednjeveško zgodbo, ki je bila v preteklosti navdih številnim literatom. Scenarij muzikala hkrati poudarja dejstvo, kako je Friderik II. Celjski mesto Celje zgradil kot spomenik njuni ljubezni. O muzikalu mesta ljubezni ter o priljubljenosti tega glasbeno-scenskega dela se bo Marko Rozman po polnoči pogovarjal z Evo Černe, Janezom Usenikom in Miho Firštom.
Na nočni obisk nocoj prihaja mag. Andrej Medved, predsednik LAS Istre, lokalne akcijske skupine Istre, ki združuje tako zasebna podjetja kot javne ustanove. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjala o možnostih lokalnega razvoja s pomočjo sredstev iz evropskih skladov. Govorila bosta o pomenu sodelovanja in povezovanja ter o tem kako stopati v korak s časom, ne da bi pozabili na tradicijo domačega okolja. Vabljeni k poslušanju.
Vsaka godba je samosvoja zgodba. Kakšna pa je zgodba človeka, ki že vrsto let razveseljuje slovenske ljubitelje drugačnih, manšinjskih godb? Prisluhnete ji lahko v petek malo čez polnoč. Z nami bo vodja programa Jazz in glasbe sveta v Cankarjevem domu in eden izmed neumornih soustvarjalcev festivala Druga godba. Obeta se tudi veliko dobre muzike. Z Bogdanom Benigarjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Na obisk v tokratni nočni program pride Martina Ipša, stand-up komičarka. V svojih nastopih že od začetka stavi na drznost in izvirnost, zaradi svojega pristnega in nevsiljivega humorja pa ostaja priljubljena pri občinstvih najrazličnejših profilov. Vabljeni k poslušanju, nekaj minut po polnoči.
Očaral vas bo njen glas, začarale njene misli in pesmi. "LUNA, povej, zakaj asfalt postane NAOLJENO ZRCALO? Luna, povej tisto o TREH RABINIH, ki so preizkušali moped. Luna, zakaj DEBELUŠNE TAŠČICE pojejo tako visoko? Zakaj imajo nekateri KIJE namesto rok? Luna, kaj je tisti VONJ? - To je sladkor lilij, je dejala Luna."
Radijska noč, ko besede zaplešejo, se spustijo v rudniške rove, na vrhu trboveljskega dimnika razprejo peruti in poletijo na plesne odre sveta. Na obisk prihaja človek, ki je ujel sokola in ga naučil plesati. Koreograf, pedagog in plesalec, umetniški vodja plesne skupine EnKnapGroup, edine stalne skupine za sodobni ples pri nas. Z Iztokom Kovačem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Pevec, pesnik, glasbenik, gledališčnik, radijec, aktivist – z vsemi temi besedami bi lahko opisali Primoža Siterja. Trboveljčan v teh dneh pod umetniškim imenom SITER predstavlja skladbe s prihajajoče prve solo plošče Kompilacija največjih hitov. Več o njegovi glasbeni poti, ki se je začela v osnovni šoli v otroškem pevskem zboru, kjer je bil edini fant med samimi dekleti, ter o novih stvaritvah, ki jih boste slišali premierno, pa v našem nedeljskem nočnem programu. Primoža Siterja je na obisk povabila Andreja Gradišar.
Teslova tuljava v njegovem studiu nakazuje, da se v njegovem življenju prepletata glasba in fizika. Velika večina ga, jasno, pozna kot glasbenika. Marsikdo tudi kot šefa založbe Celinka, ki ravno te dni organizira že deveti festival sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. Gost nočnega programa bo Janez Dovč, slovenski harmonikar, skladatelj in fizik. Gostil ga bo Iztok Novak Easy.
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Mladinske delovne brigade so bile oblika prostovoljnega dela mladih in so v marsikatero odmaknjeno vas pripeljale elektriko, vodovod in ceste. Številni brigadirji se še danes spominjajo, kako prijeten je bil občutek, da so s svojim delom nekomu pomagali. Marija Šauperl je bila udeleženka lokalnih in zveznih mladinskih delovnih akcij. Od polnoči dalje bo z Darinko Čobec in poslušalci delila spomine na ta čas, ki je njej osebno in vsem udeležencem prinesel veliko življenjskih izkušenj.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo poklepetali s pevko in voditeljico, za katero poznavalci glasbe pravzaprav ne vedo, v katero zvrst bi uvrstili njeno glasbo. Katja Šulc se uspešno izogiba vsem možnim vzorcem glasbe in se prek svojih albumov premika od šansonov in popevke do lahkotnejše pop glasbe. Letos je izdala že tretji album, na katerem najdemo uglasbeno romsko poezijo. Premierno je svoj zadnji glasbeni projekt Kamlisajlan predstavila na pravkar končanem 32. mednarodnem festivalu Druga godba. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta.
V nočnem programu bomo gostili Izolanko Niko Tomažinčič, ki se je pred kratkim vrnila iz ZDA, kjer je kot manekenka delala 10 let. Nika prisega na naravo, saj meni, da nam ta daje vse, kar potrebujemo. Pridobila je certifikat specialistke za razstrupljanje, ukvarja pa se tudi s fotografijo. Več boste izvedeli v nočnem pogovoru z Jano Samsa.
Neveljaven email naslov