Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5419 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Tik preden skočimo v zimski čas in si še skrajšamo beli del dneva, vas Mojca Blažej Cirej vabi na nočni klepet. Stvari, ki nas žulijo, je cel kup, ampak tudi takih, ki nam ogrejejo srce, je veliko. Recimo kuža, muca, dobra knjiga, šale, dogodki v vašem kraju, prijatelji. Tem za pogovor prav gotovo ne bo nikoli zmanjkalo, obljublja Mojca.
Na nočni obisk prihaja popotnica, publicistka, po izobrazbi novinarka Anja Kovačič. 34-letna ustvarjalka spletnih zapisov Blue eyes discover prihaja iz Celja, a je v zadnjih letih prepotovala nemalo sveta. Naključje je hotelo, da je na začetku pandemije namesto 7 kar 47 dni ostala ujeta na Salomonovih otokih med neznanimi ljudmi in običaji. »Prisilni dopust« je izkoristila za pisanje knjige Ujeta v svobodi, ki bo izšla te dni. Z njo se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Da se opero lahko preseli v slehernikov vsakdan, so že pred leti dokazali veliki trije tenorji. A tudi na domačih tleh imamo velike glasove, ki so storili enako. Najprej je bila Eroika, zdaj Vivere. Nocojšnji gost je vezni člen je tudi med ljubljansko in reško opero, njegov glas pa se sliši tako v samospevih kot tudi v bolj ljudskih napevih. Spoznali bomo odličnega tenorista Aljaža Farasina. V nocojšnjem nočnem programu bo prepeval z voditeljico Lucijo Grm.
Na nočni obisk prihaja glasbenik Ervin Hartman, dolgoletni dirigent pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, ki je zanimivosti pol stoletnega vodenja te glasbene zasedbe strnil v knjigi z naslovom: Hartmanove prigode. Po eni bo z nami oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik, ki ustvarja pri družbi Mercedes Benz. V nadaljevanju bomo prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band in tik pred jutrom spomnili, da je 28. oktober – dan RTV Slovenija. Voditelj bo Stane Kocutar.
Kaj nam mlada generacija pripoveduje v gledališču in o njem? V delovanju Jake Smerkolja Simonetija se zgošča in prepleta oboje. Odrska praksa in misel o njej. Za igralko Jožico Avbelj je napisal monodramo Le en smaragd, ki so jo te dni krstno uprizorili na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Tik pred tem je v gledališču Glej režiral besedilo sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja Izginem. Podiplomski študent dramaturgije in scenskih umetnosti in gledališke režije je avtor številnih kritiških uvidov o domačih odrskih postavitvah, člankov za gledališke liste in nekdanji odgovorni urednik revije sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev Adept. Na pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
Na nočni obisk je prišla prevajalka Marjeta Drobnič, ki je v slovenščino med drugim prevedla dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja in Jorgeja Luisa Borgesa ter v španščino dela Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka, Jedrt Lapuh Maležič in Zorka Simčiča. Dvakrat je prejela nagrado ESASI, ki jo podeljuje špansko veleposlaništvo v Sloveniji. Vodi prevajalske delavnice, v prostem času pa je navdušena rekreativna športnica. V pogovoru bomo med drugim skušali izvedeti tudi, kaj povezuje špansko in slovensko kulturo.
Na nočni obisk prihajata zakonca Juvan Mastnak. V prvih nedeljskih urah boste slišali njuno zgodbo kako se jima je s posvojitvijo ne enega, ampak dveh otrok, življenje čez noč obrnilo na glavo. Zdaj 3-letni Luka, ki je k njima prišel iz slovenske porodnišnice in en mesec starejši Benjamin iz Gvineje Bissau v Afriki, skrbita, da jim nikoli ni dolgčas. O njunih izkušnjah s formalnimi postopki, preprekah, dogodivščinah in anekdotah na poti do posvojitve ter kako si od takrat svoj prostor pod soncem išče samo na videz neobičajna družina, se bo z Nino in Matijem pogovarjala Alenka Terlep.
Na nočni obisk smo povabili Franka Košuto, doma iz Križa pri Trstu, slovenske vasi, ki se dviga visoko nad morjem in velja za tržaško prestolnico ribištva. Tu so bili doma številni ribiči, Slovenci. Franko Košuta je med najbolj zaslužnimi, da so z Ribiškim muzejem dobili priznanje za svojo dejavnost in da smo lahko spoznali zgodovino in tradicijo slovenskih ribičev. Z morjem pa je povezan tudi njegov poklic: kot ladijski inženir je načrtoval različne ladje, ki plujejo po vsem svetu. Z iskrivim sogovornikom se bo pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo prepletali besedo in glasbo. Šli od svetlobe do teme, čeprav življenje s slepoto ne pomeni življenja v temi. S sogovornikoma iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor bomo spregovorili o življenju in izzivih, ki jih prinaša sleherni dan osebam, ki se rodijo z okvaro vida ali pa čutilo izgubijo kasneje v življenju. Predsednik društva Milan Mugerle in podpredsednik Dejan Goršek ob nedavnem Mednarodnem dnevu bele palice in Svetovnem dnevu vida s pozivom k ustreznim prilagoditvam za slepe in slabovidne. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.
Ustvarjalec in pisec, analitični razskovalec pomena arhitekture in njenega dialoga s svetom tukaj in zdaj. Dejaven na številnih poljih, na katerih se stikata misel in praksa, je Miha Dešman že desetletja prisoten v domačem in mednarodnem prostoru. Humanist, ki se zavzema za uveljavljanje javnega interesa in pomena arhitekture v družbi. Urednik revije AB, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, predava tudi v tujini. Letos mu je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije za njegovo dosedanje delo podelila priznanje Platinasti svinčnik. Prisluhnite arhitektu Mihi Dešmanu v pogovoru z Nado Vodušek.
Našo nočno gostjo Evo Nedelko, certificirano holistično aromaterapevtko, ljubiteljico dišečih sort starih vrtnic, destilaterko energijsko polnih butičnih eteričnih olj in lastnico Dišavnega vrta pri Vidi, je aromaterapija popolnoma prevzela pred nekaj leti, ko je po hudi nesreči, ki jo je ohromila za nekaj mesecev, ugotovila, kaj je tisto, kar si v življenju zares želi početi. »Destilacija je le pika na i celotnega procesa vzgoje in predelave rastline. Vendar pa je nedvomno njen vrhunec. Nekaj mističnega imajo v sebi trenutki, ko sediš ob destilatorju in čakaš, da pritečejo prve kapljice olja in hidrolata. Kljub temu, da ne štejem več koliko destilacij je za mano, sem ob tem še vedno vznemirjena vsakič znova. Tega se preprosto ne da razložiti z logičnimi argumenti. Gre za strast, ki jo imaš ali pa ne« pravi gostja Nočnega obiska. Z Evo Nedelko se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
»Najprej je za covidom zbolela Davorjeva mama, za njo jaz in potem še Davor,« se spominja gospa Špela Tavčar iz Škofje Loke. Ko sta z možem Davorjem Tavčarjem pred letom dni – natančneje 29. septembra 2020 – izvedela, da sta se okužila z novim koronavirusom, nista slutila, da njunega boja s covidom ne bo konec niti po enem letu. Kakšne so njune težave in kako živita danes? Foto: Špela in Davor Tavčar
Uroš Perko je na Univerzi na Primorskem, na Fakulteti za vede o zdravju zagovarjal doktorsko disertacijo na temo duševnih motenj v športu. Je specializant geštalt terapije na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Kot koterapevt pa že vrsto let sodeluje v Zavodu Mítikas, ki po socialno-andragoški metodi pomaga ljudem v stiski. Deluje v »Skupnosti srečanje, v programu, ki je namenjen celoviti psiho-socialni obravnavi posameznikov, ki so se znašli v stiski zaradi zasvojenosti. Dr. Perko je med prvimi pri nas, ki so se lotili tabu teme, analize duševnih motenj med elitnimi športniki. Sicer pa je njegovo ime med športnimi plezalci zelo znano; je prvi človek v Sloveniji, ki mu je uspelo preplezati smer s (takrat) najvišjo oceno 9 a. K poslušanju pogovora z doktorjem Urošem Perkom na nočnih valovih Radia Koper vas vabi Mojca Klarič.
»Zelo rad pomagam in to, kolikor le gre,« pravi študent predšolske vzgoje in bodoči vzgojitelj, Kristjan Veber. Najmlajši Naj prostovoljec leta 2019 je že več let pobudnik številnih humanitarnih projektov, h katerim je pritegnil tudi številne mlade. Mladi prostovoljec je lani izdal tudi svojo prvo otroško knjigo z naslovom Košček mojega srca, več o njej in svojem humanitarnem udejstvovanju pa bo povedal v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
V četrtkovem nočnem programu se bomo podali v mariborsko krajevno skupnost Malečnik – Ruperče, kjer poteka razprava, ali bi se bilo koristno odcepiti od mariborske občine in ustanoviti svojo. Zanimalo pa nas bo tudi, kako poteka obnova urnih številčnic na zvoniku mariborske stolnice.
V tokratni Noči šansonov nas bo Édith Piaf popeljala iz poznih 30-ih let v zgodnja 40-a 20. stoletja. Gre za obdobje, v katerem je Édith Piaf že sodelovala s skladatelji in besedilopisci, ki so ob njej ostali vse do konca njene kariere, številne pesmi, ki jih je v tem čase pela, pa je tudi sama podpisala kot avtorica. K poslušanju Édith Piaf vas vabi Miha Zor.
Na nočni klepet prihaja nasmejana in predvsem večzvrstna slovenska pevka, Maja Založnik. Na svoji glasbeni poti je prehodila že note vse od rocka do džeza. Danes se sprehaja tudi po pop vodah, nastopila je tudi na festivalu melodij morja in sonca. V lanskem letu je začela tudi z drobno gesto širjenja pozitivnih vibracij, kot pravi sama. Vsako nedeljo zvečer, v sklopu svojih tako imenovanih »nedeljskih vibracij« sledilcem na platformi Instagram prepeva v živo. Vendar Maja počne veliko več kot to. Kako se je pravzaprav začela njena pot do glasbe, ali pa je glasba našla njo? Kako pravzaprav izgleda dan pevke, ki večino poslovnega življenja namenja ravno glasbi? Se v Sloveniji sploh da živeti samo in zgolj od glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bomo dobili tekom pogovora z Majo Založnik, ki jo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
Nataša Cetinski in Gašper Troha sta akademska glasbenika in diplomirana komparativista, violončelistka in klarinetist, ki sta ustanovila zasebno glasbeno šolo in pridobila diplomo iz poučevanja po načelih priznanega glasbenega pedagoga Edgarja Willemsa. Kako otroku glasbo približati na naraven način, mu omogočiti, da se težke stvari nauči z lahkoto in kako vzpodbuditi njegov celostni glasbeni razvoj ter hkrati upoštevati njegove individualne značilnosti so teme, o katerih se bo v Nočnem obisku v nedeljo z gostoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Na nočni obisk smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 170 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače; skupaj z njimi sta se odpravila na kar zahtevno pot. V tem aktivnem življenju, polnem adrenalina, se najde čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov