Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
V živo na telefonski številki 01/475 22 22
Nočni klepet se je (spet) vrtel okoli koronavirusa. Čutiti pa je, da ljudje postajajo vse bolj nestrpni in razdražljivi.
Stanko, 57 let, je že bil precej nasršen. Pred kratkim se je invalidsko upokojil. Ne razume demonstracij, jezen je tudi na mlade, ker se družijo. Če bi imel otroke, bi jih že spravil v red: delali bi tako kot on reče. (V moji hiši za moj denar … drugače so pa tam vrata.)
Jože Centa, slikar in kipar, meni, da gre za naravno selekcijo. Predolgo živimo. Samo njemu so že trikrat vstavili spodbujevalec, kar pomeni, da so mu že trikrat podaljšali življenje za pet let, petnajst let je dobil. Virusa pa bi se morali lotiti z nečem njemu podobnim. Tako kot so se v Ameriki poskusili znebiti nore količine podgan. Sto so jih izstradali, potem pa spustili v kanalizacijo in so besno začele žreti svojo vrsto. Menda je bilo učinkovito. O groza!
Majda, ki veliko bere, je poslušalcem priporočila knjigo Zadoščenje Ferija Lainščka.
Darja iz Ljubljane je še bolj sveža upokojenka in ker ima veliko časa, pravi, hodi veliko okoli, tudi po trgovinah. Vse jo jezi. Ko je nekje videla peka, da je imel masko pod nosom in drugje mesarja brez nje, ju je prijavila inšpekciji. Ni ji prav, da ljudje tečejo brez mask, nosili naj bi jih tudi v zelenem okolju. Tudi mladi da jih skoraj ne nosijo (kar pa seveda ni res). Kazni so po njenem daleč premile in inšpektorjev premalo. Ko sem ji omenila, kaj pa tisto geslo Ostani doma, pa se je izmotala, da pač mora naokoli, saj za krepitev imunskega sistema potrebuje vitamin D. Pri peku in mesarju je najbrž ujela veliko sončnih žarkov … pa ob klicih na inšpekcijo tudi. A ni škoda življenja za takšno početje?
Janez iz Kopra, 53, je na čakanju. Ob tisti malenkosti, ki jo dobi vsak mesec, mora naredi prav načrt, da pride skozi. Vznemiril ga je članek ameriške znanstvenice, da je to, kar se nam dogaja, socialni inženiring. Psihosocialni eksperiment svetovnih razsežnosti. Predhodnica v veliko gospodarsko krizo.
Mrakobnega razpoloženja ob koncu tudi prijazen Nacetov (Junkar) mail – da čeprav ni poklical, je bil ves čas z nami – ni mogel popraviti.
V današnjem Nočnem obisku bomo pokukali v vrtoglavo brezno motenj hranjenja. Kje tičijo vzroki zanje, kateri psihološki profili so ji bolj podvrženi in zakaj govorjenje o njih še vedno vzbuja sram in nelagodje. O vsem tem in tudi o tem, da je vendarle možno zajeziti te demone v sebi, bo tudi iz lastne izkušnje razkrivala psihoterapevtka Barbara Volkar. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.
Tokratni nočni obisk bo v znamenju štirih strun. V goste prihaja Andrej Hočevar, diplomirani basist in pedagog. Je član številnih zasedb, studijsko in koncertno je sodeloval z različnimi komornimi skupinami, orkestri in solisti. Trenutno pa je dejaven v zasedbah New Creatives inc. in Nonstopband-u. O svojih bogatih glasbenih izkušnjah in glasbeni poti se bo pogovarjal z voditeljem Andrejem Prezeljem.
Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Borut Batagelj, sicer direktor Zgodovinskega arhiva v Celju. Je poznavalec razvoja zimskih športov na Slovenskem, socialni zgodovini smučanja pa je posvetil tudi svoj doktorski študij. Pred desetletjem je, da bi razkril vse plasti vplivov zime na človeka pripravil odmevno razstavo Zima: od strahu k veselju. Čas pred stoletjem je pomenil prelomno obdobje. Začela so se prva tekmovanja, smučarski zagnanci pa so se povezali v Jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki je ob koncu tridesetih let štela že okoli 70 tisoč članov – smučarjev. Več pa v prvi uri po polnoči. Voditelj bo Stane Kocutar.
Prvo razstavo portretov je Jože Suhadolnik imel leta 1984. Takrat je bil še skoraj mulc, radoveden in radoživ kronist alternativne scene osemdesetih, ki ni zamudil nobenega punk koncerta. Že kot šestnajstletnik je sodeloval tudi s tiskovno agencijo Tanjug. Potem so prišli časopisi, revije in z njimi aktualna fotoreporterska fotografija, s katero sta prijatelja še danes. Ves čas lovi tudi podobe življenja ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Tako nastajajo presunljivi in lepi fotografski eseji in tudi poetični portreti. Z Jožetom Suhadolnikom se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.
Ples je pesem, v kateri je vsaka kretnja beseda. In s poezijo plesa bomo v nov dan vstopili s plesalko, koreografinjo, TV voditeljico, trikratno dobitnico viktorja za najelegantnejšo medijsko osebnost in ambasadorko združenja Evropa Donna Barbro Drnač.
Včasih si, da smo tudi takole sredi noči še budni, privoščimo kofein. Popijemo skodelico kave ali čaja, pojemo košček čokolade. V vsem tem se skrivajo učinkovine, ki vplivajo na naš živčni sistem in nas lahko zbudijo. Seveda pa so poživila samo res majhen drobec v širokem in pisanem spektru, ki ga odpira področje farmakologije, vede, ki preučuje učinke in gibanje zdravila v organizmu ter njegovo presnovo. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Pripovedovala nam je o svoji življenjski in raziskovalni poti, izkušnjah doma in po svetu ter odpeljala v svet raziskovanja zdravil, snovi in učinkovin. Na radijski Nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk smo povabili prvega moža znanstveno raziskovalnega središča koper, doktorja Rada Pišota. K poslušanju nadvse zanimive življenjske zgodbe priznanega kineziologa, znanstvenika in direktorja, ki je v svojem prostem času odigral tudi vlogo popotnika, motorista, tabornika, športnika od A do Ž, nogometnega trenerja, smučarskega učitelja, priložnostnega glasbenika in kmeta, vabi Iztok Novak Easy. Z gostom se bosta dotaknila tudi aktualne covid situacije, čas epidemije, ko bi morali poslušati znanost. Pa jo? Kaj je tisto, kar znanstvenike morda zmede in njihovo kredibilnost celo postavi pod vprašaj… Ob polnoči.
Če boste Klaro Avsenik Žagar iskali na spletu, to počnete na lastno odgovornost! Popotniške duše se boste namreč ure in ure izgubljale med njenimi fotografskimi utrinki s potovanj in sanjarile o novih destinacijah. Gurmani boste vzdihovali nad preprostostjo njenih receptov in barvitostjo jedi, ki jih pripravlja, pa naj bo to v profesionalni kuhinji ali na ognjišču v gozdu. Njen način življenja, ki ga dokumentira na družbenih omrežjih, vas bo navdušil nad minimalizmom in samooskrbo. Klarina baza sta majhna hiška in vrt na Dolenjskem, njeno dvorišče pa svet. Na Nočni obisk jo je povabila Darja Pograjc.
Čuječnost je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami in je lahko izziv sodobnega načina življenja. Katere so pozitivne lastnosti čuječnosti, kaj nas čuječnost lahko nauči in kako močna je ozaveščenost med Slovenci o tem? V nočnem programu, s predsednico Društva za razvijanje čuječnosti Katarino Cerar Bajde. Voditelj: Teodor Bostič.
”Svet potrebuje veliko pravljic s srečnim koncem, da si bo opomogel”. Etnologinja in kulturna antropologinja ne živi odmaknjenega, akademskega življenja. Družbo in ljudi v njej spremlja od blizu, vanjo posega s svojim delovanjem. Je ena tistih, ki so pri društvu Kralji ulice skupaj z brezdomci pognali prvi slovenski ulični časopis in preizkušali alternativne skupnosti, ki ne delujejo po načelih tržne ekonomije, ampak razvijajo vrednote socialne ekonomije. Svoje drugo poslanstvo pa je našla v pisanju. V šali pravi, da je to govorila že od nekdaj, le da ji nihče ni verjel. Zato je morala začeti pisati. V njenem romanesknem prvencu Starinarnica starinar Sensa pod krinko menjanja predmetov v resnici uči ljudi ekonomije daru. Zgodbe v zbirki Konstrukt d.b.o., ki je izšla lani, pa bralca hipoma potegnejo vase s spretnostjo in duhovitostjo pripovedovanja, tako da se na mu koncu že zdi, kot da jih je sam doživel. Luna Jurančič Šribar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Na nočni obisk tokrat prihaja soavtorica trilogije enciklopedičnih knjig o začimbah Ščepec, Marija Kočevar, s katero bo nočna voditeljica Vesna Topolovec govorila o začimbah, ki nas "povlečejo" iz teme in ki nas naredijo bolj vedre in svetle posebej ob pojavu tesnobe in strahu, ki ju s seboj prinaša epidemija. Izvedeli bomo tudi, kako so začimbe sploh prišle v našo prehrano, kako smo skozi tisoče generacij povezani z njimi ter kako jih v tem času gojimo ali nabiramo sami.
Ujeti v spirali dvomov, strahu in denarne stiske si v teh časih še bolj pogosto zaželimo tople človeške bližine. Kdo bi si mislil, kaj vse bomo doživeli! Da bi se malo sprostili, mogoče za par ur pozabili na maske in policijsko uro, vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na nočni pogovor. Če imate kje skrito še kakšno dobro šalo, le na dan z njo!
Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka, aktivist, čigar delovanje je skozi leta presegalo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno udejanja. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.
»Zame je v gorah največji čar – raziskovanje. Odkrivanje novih območij, dolin, vrhov … Ko nisi prepričan, da ti bo cilj, ki si si ga zadal, tudi uspel,« o svojih gorskih poteh zapiše avtor knjižnega dela Tipanje v neznanem Vladimir Habjan. Je rutiniran knjigopisec, katerega bibliografija našteje 8 vodnikov in več kot 20 različnih knjižnih del, pri katerih je sodeloval. Je tudi urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe PZS. O 16 zgodbah, ki jih je zapisal v delu Tipanje v neznanem, pa tudi o gorniški literaturi nasploh, se je z Vladimirjem Habjanom pogovarjal Aleš Ogrin.
Gost po polnoči bo Boris Krabonja, profesor na Srednji ekonomski šoli v Mariboru in zakoniti zastopnik mariborskega dobrodelnega društva UPornik. Društvo s svojimi prostovoljci pomaga pri reševanju stisk ljudi, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali sami, brez kakršnekoli pomoči in odrinjeni na rob družbe. Slišali boste tudi pogovor z Liljano Jarh, vodjo projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh in razmišljanja o tem, kaj prinaša Sloveniji naziv Evropska gastronomska regija leta 2021.
Gobe imamo radi, še raje jih nabiramo, sušimo in vlagamo. Nekatere lahko tudi gojimo. Ne le šampinjone, te dobimo v vsaki trgovini. Očem privlačne in brbončicam mamljive zdrave gobice, katerih imena se moramo še naučiti, prihajajo iz Gobnjaka, majhne gobje farme v ljubljanski Rožni dolini, kjer jih negujeta inženir bionike Rok Zalar in kulturologinja Bojana Radovič Žvanut. Nekaj deset kilogramov na mesec jih vzgojita. S pomočjo njunih paketov za osnovno gojenje pa lahko tudi doma občutimo navdušeno vznemirjenje, ko iz posteljice s substrati pokukajo majhni rumeni klobučki, bele resice in druge čudovite oblike. Navdušena urbana gobarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek v oddaji Nočni obisk gostimo inštruktorja jamarstva in vodjo Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije ter geografa in speleologa Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Z voditeljem oddaje Petrom Močnikom bosta spregovorila o lepotah in posebnostih slovenskega kraškega sveta, o tem, kakšno grožnjo za podzemni svet predstavlja masovni turizem, dotaknila pa se bosta tudi problematike onesnaženja slovenskih jam. Ocenjuje se namreč, da je med približno 14 tisoč jamami, kolikor jih je pri nas trenutno odkritih, onesnaženih kar med 20-30 odstotkov. Vabljeni v našo družbo nekaj minut po polnoči.
Forenzičarka na lovu za zločinci, tako so jo predstavili v kandidaturi za inženirko leta 2020. Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka, preučuje prstne odtise ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. O sebi pove, da ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi tisto, kar te veseli. O svojem delu pravi, da delo forenzika, ki je prikazano v serijah in filmih, ni resnično. Kakšno je v resnici, nam bo razkrila v nočnem obisku. Na nočno zaslišanje jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.
Neveljaven email naslov