Ujeti v spirali dvomov, strahu in denarne stiske si v teh časih še bolj pogosto zaželimo tople človeške bližine. Kdo bi si mislil, kaj vse bomo doživeli! Da bi se malo sprostili, mogoče za par ur pozabili na maske in policijsko uro, vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na nočni pogovor. Če imate kje skrito še kakšno dobro šalo, le na dan z njo!

Nočni klepet z Mojco Blažej Cirej

Prijetna nočna. Nekaj starih in nekaj novih prijateljev je bilo.

Valentina iz Ljubljane se je rešila stenic in dobila tudi socialno stanovanje, ji je še enkrat večje od njenega prejšnjega bivališča. Skrbi pa jo, ker država prejemnika socialnega stanovanja vsakih 5 let preverja, če res nima nobenega premoženja. Na računu ne sme imeti več kot 2.500 evrov. Pričakuje pa, da bo nekje v prihodnosti dedovala po mami, kar bo najbrž že problem.

Roman je zvesti klicatelj: »Tokrat pa ne bom govoril o iskanju ljubezni svojega življenja.« In res ni.

Poklicala je Jasnovidka Suzana iz Maribora. V času epidemije ima ogromno dela in sliši veliko pretresljivih usod. Pripravljena je bila sprejeti klice treh poslušalk: Štefke, Lili in Marjete.

Rado je 12. januarja nastopil penzijo. Takoj ko je začel veljati Janšev 7. paket, so ga v službi upokojili. Delal je že dve leti dlje, in to se mu je kar izplačalo. Prej so mu naračunali nekaj čez 500 evrov pokojnine, zdaj je dobil še dodatnih 200.

Janezu pa hvala za vse šale, ki jih je pripravil, kar zapisal si jih je.

V kinu zmanjka elektrike in čez nekaj trenutkov ženska zavpije: »Roke stran!« In malo zatem: »Ne vi, ampak vi!«

Dve prijateljici se zaupno pogovarjata. Prva: »Pravijo, da je poljub moškega brez brkov, kot da bi jedla neslano juho.« Druga zardi: »Nikoli še nisem jedla neslane juhe.«

Ona: »Če me še enkrat tako poljubiš, bom pa za vedno tvoja!«

On se odmakne: »Hvala, da si me opozorila.«

Nataša iz Ljubljane, izpod Šmarne gore je hudo nesrečna. Pred kratkim je zaradi limfnega raka izgubila velikega prijatelja, petletnega nemškega ovčarja. Za leto dni so mu še lahko podaljšali življenje, potem pa ni šlo več. Zaradi tega je umrla tudi njena mama. Če ti ne postavijo dovolj hitro prave diagnoze, pravi, gre zelo hitro. Mama je odšla v enem tednu. Natašina žalost za psom je ganila vse poslušalce, ki so klicali do konca.

Ivan iz Savinjske doline, 70 let, ima tudi nemškega ovčarja – med ostalimi številnimi drugimi živalmi. Veliko ima tudi perutnine. Pred dnevi je v hišo vdrla ženska, izkazalo se je, da je veterinarska inšpektorica. Tudi pri njih se je pojavila ptičja gripa, zato mu je naložila, da mora poloviti vso perutnino in jo pozapreti. Kure in golobe se je še dalo, s pavi je bilo pa težko. In zdaj nesrečni, ker so zaprti, jokajo. Na ograjeni kmetiji imajo tudi osla. No, žena pravi, da imajo ne enega, ampak dva – še njega. Prikupno! Ampak Ivan ni nič užaljen, saj je osel pametna in prekrasna žival.

Martin iz Domžal je Nataši svetoval, naj gre po novega psa v zavetišče Gmajnice. Pravi pa, da smo ob epidemiji tudi ljudje zaprti noter – tako kot ptice zaradi ptičje gripe.